Psalmi 91

1

Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, bo počival v senci Vsemogočnega.

2

Zato pravim GOSPODU: Pribežališče si moje in grad moj, Bog moj, v katerega upam.

3

Kajti on te bo rešil iz zanke ptičarjeve in kuge pogubne.

4

S perutjo svojo te pokrije, in pod krili njegovimi ti bo zavetje, ščit in bran je resnica njegova.

5

Ne boj se nočnega strahu, ne pšice, ki šviga po dnevi,

6

ne pogube, ki lazi v temi, ne kuge, ki razsaja opoldne.

7

Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa.

8

Samo z očmi svojimi boš to gledal in videl povračilo brezbožnikov.

9

Ker si rekel: Ti, GOSPOD, si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje,

10

ne zadene te nesreča nobena in šiba se ne približa šatoru tvojemu.

11

Zakaj angelom svojim zapove zate, da te hranijo po vseh potih tvojih.

12

Na rokah te bodo nosili, da ne zadeneš z nogo svojo ob kamen.

13

Po divjem levu boš hodil in po kači, teptal boš leva mladiča in zmaja.

14

Ker mi je vdan v ljubezni, pravi Bog, ga hočem oteti; na varno ga postavim, ker pozna ime moje.

15

Kadar me zakliče, ga uslišim, na strani mu bodem v stiski; rešim ga in počastim.Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje.

16

Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje.