Psalmi 88

1

Pesem in psalm sinov Korahovih. Načelniku godbe; na mahalat leanot. Pouk Hemana Ezrahovca. O GOSPOD, Bog zveličanja mojega, po dnevi kličem in po noči pred teboj.

2

Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje k mojemu vpitju.

3

Kajti nasičena je z nadlogami duša moja in življenje moje je dospelo do kraja mrtvih.

4

Štejejo me med tiste, ki se pogrezajo v jamo; podoben sem možu, ki mu je minila življenja moč.

5

Med mrtvimi sem zapuščen kakor pobiti, ležeči v grobu, ki se jih ne spominjaš več, ker so ločeni od tvoje roke.

6

Položil si me v jamo najglobočjo, v kraje temne, v globočine.

7

Trdo me tlači jeza tvoja in vse valove svoje zaganjaš v me. (Sela.)

8

Oddalil si od mene znance moje, storil si me njim v najhujšo gnusobo; zajet sem, in pobegniti ne morem.

9

Oko moje mrli od bede; kličem te, GOSPOD, vsak dan, k tebi razpenjam roke svoje.

10

Boš li na mrtvih delal čudeže? Ali mrtvi vstajajo, da bi te slavili? (Sela.)

11

Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube?

12

Ali se mar v temini spoznajo čuda tvoja in pravičnost tvoja v pozabljenja deželi?

13

Jaz pa vpijem, GOSPOD, k tebi, že zjutraj ti hiti naproti molitev moja.

14

Zakaj zametaš dušo mojo, o GOSPOD, skrivaš mi obličje svoje?

15

Siromak sem in blizu smrti od mladosti svoje, strahove tvoje prenašam in sem izbegan.

16

Jeze tvoje žar gre čezme, strahote tvoje me uničujejo;

17

obdajajo me kakor vode ves dan, obstopajo me vse skupaj.Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.

18

Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini.