Psalmi 69

1

Načelniku godbe; kakor ‚Lilije‘. Psalm Davidov. Reši me, o Bog, ker vode so mi prišle že do duše.

2

Pogrezam se v blato pregloboko, kjer ni tal pod nogo, zašel sem v globočino vodá, roj valov pritiska name.

3

S kričanjem sem se utrudil, vnelo se je grlo moje, oči moje pešajo, ko čakam svojega Boga.

4

Več jih je, nego glave moje las, ki me črté brez vzroka, močni so, ki me hočejo uničiti, sovražniki mi po krivici; česar nisem vzel, me silijo vrniti.

5

O Bog, ti poznaš nespamet mojo in prestopki moji ti niso skriti.

6

Ne bodi jih spričo mene sram, ki tebe čakajo, o Gospod, GOSPOD nad vojskami; rdečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.

7

Zakaj zavoljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota je pokrila obličje moje.

8

Tujec sem postal bratom svojim in neznanec matere svoje sinovom.

9

Kajti gorečnost za hišo tvojo me je razjedla, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, je zadelo mene.

10

Ko sem jokal in s postom pokoril dušo svojo, bilo mi je le v zasmehovanje.

11

Ko sem se oblačil v raševino, tedaj sem jim bil v pregovor.

12

O meni govoričijo, kateri posedajo pri vratih, za pesem pa sem njim, ki pijejo opojno pijačo.

13

Jaz pa – prošnja moja je do tebe, GOSPOD, ob času milosti. O Bog, po obilosti milosti svoje me usliši, po zveličalni resnici svoji.

14

Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, otet naj bodem sovražilcev svojih in iz globočin vodá.

15

Valovje vodá naj me ne potopi in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre žrela svojega nad mano.

16

Odgovóri mi, GOSPOD, ker dobra je milost tvoja, po obilosti usmiljenja svojega ozri se v me.

17

In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu, ker v stiski sem, hitro mi odgovóri!

18

Približaj se duši moji, reši jo, zavoljo sovražnikov mojih me odkupi!

19

Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo, pred teboj so vsi sovražniki moji.

20

Sramotenje je potrlo srce moje in hudo sem bolan; in čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil.

21

Dá, za jed so mi dali žolča in v žeji moji so mi dali piti octa.

22

Njih miza bodi pred njimi za zanko in brezskrbno njih življenje za zadrgo.

23

Otemné naj njih oči, da ne vidijo, in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.

24

Izlij nanje jezo svojo in srd tvoj naj jih dohiti.

25

Pusto bodi njih bivališče, v šatorih njih ne bodi prebivalca.

26

Kajti preganjajo njega, ki si ga ti udaril, in spletajo pripovedke o bolečini prebodencev tvojih.

27

Pridevaj krivico njih krivici, in ne dosežejo naj pravičnosti tvoje.

28

Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapišejo.

29

Jaz pa sem ubožen in v bolečini; rešitev tvoja, o Bog, postavi me na varno.

30

Hvalil bom ime Božje s pesmijo in poveličeval ga z zahvaljevanjem.

31

To bode všeč GOSPODU bolj nego vol, junec z rogovi in z razdeljenimi parklji.

32

Ko bodo to videli krotki, se bodo veselili; naj oživi srce vaše, ki iščete Boga!

33

Zakaj GOSPOD se ozira na potrebne in jetnikov svojih ne zameta.

34

Hvalijo naj ga nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.

35

Zakaj Bog dá rešitev Sionu in sezida mesta Judova, da bodo stanovali tam in podedovali deželo.In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.

36

In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali.