Psalmi 62

1

Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Davidov. Samo Bogu tiho vdana je duša moja, od njega pride rešenje moje.

2

Samo on je skala moja in rešitev moja, grad visoki moj, ne omahnem mnogo.

3

Doklej se hočete zaganjati v moža? da ga poderete vi vsi kakor nagnjeno steno in omajano ograjo!

4

Posvetujejo se samo, kako bi ga z višave njegove pehnili; laž jim ugaja: z usti svojimi vsak blagoslavlja, znotraj v sebi pa preklinja. (Sela.)

5

Samo Bogu bodi tiho vdana, duša moja, zakaj od njega pride pričakovanje moje.

6

Samo on je skala moja in rešitev moja, grad moj visoki, ne omahnem.

7

Na Boga je oprta rešitev moja in slava moja; skalo moči svoje, pribežališče svoje imam v Bogu.

8

Zaupajte vanj vsak čas, o ljudstvo; pred njim izlijte srce svoje: Bog nam je pribežališče. (Sela.)

9

Le ničevost so preprosti ljudje, laž pa odlični možje; na tehtnico vkup položeni, poskočili bi nad ničevost.

10

Ne upajte v odiranje in plen naj vas ne dela ničemurnih; ako se množi bogastvo, ne navezujte nanje srca!

11

Enkrat je govoril Bog, dvakrat sem slišal: da Božja je močin tvoja, o Gospod, milost – zakaj ti povrneš vsakemu po delu njegovem.

12

in tvoja, o Gospod, milost – zakaj ti povrneš vsakemu po delu njegovem.