Psalmi 59

1

Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Davidova zlata pesem, ko je poslal Savel može, in so stražili hišo njegovo, da bi ga umorili. Otmi me sovražnikov mojih, moj Bog, na varno me postavi nad njimi, ki se vzpenjajo zoper mene.

2

Otmi me njih, ki delajo krivico, in ljudi krvoločnih me reši.

3

Zakaj, glej, na dušo mojo preže, zbirajo se zoper mene krepki, ne zavoljo prestopka, ne zavoljo greha mojega, GOSPOD!

4

Brez krivde moje se stekajo in pripravljajo; vstani, pridi mi naproti in poglej!

5

Ti torej, GOSPOD Bog nad vojskami, Bog Izraelov, zbúdi se, da obiščeš vse poganske narode, naj se ti ne smili ne eden hudodelcev verolomnih. (Sela.)

6

Vračajo se zvečer, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.

7

Glej, iz ust jim vre hudo, meči so v njih ustnah, kajti: Kdo sliši? pravijo.

8

Ti pa, GOSPOD, se jim boš smejal, zasmehoval boš vse tiste narode.

9

Moč moja, nate bom pazil, ker Bog je moj grad visoki.

10

Bog moj mi pride naproti z milostjo svojo, Bog mi dá, da bom z veseljem gledal sovražnike svoje.

11

Ne pobij jih, da ne pozabi ljudstvo moje, s svojo močjo jih izženi, da naj blodijo, in pahni jih, o Gospod, ščit naš!

12

Greh njih ust je njih ustnic beseda; bodo naj torej ujeti v napuhu svojem in zavoljo kletvine in laži, ki jo izgovarjajo.

13

Pokončaj jih v srdu, pokončaj, da jih ne bode več; in spoznajo naj, da Bog gospoduje v Jakobu in tja do mej zemlje. (Sela.)

14

In zvečer se vračajo, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu.

15

Klatijo se okoli zavoljo jedi; ko se ne nasitijo, tu prenočujejo.

16

Jaz pa bom pel o moči tvoji in veselo pel o milosti tvoji, ker ti si mi bil grad visoki in pribežališče ob dnevi stiske.O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.

17

O moč moja, tebi bom prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje.