Psalmi 55

1

Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov. Sliši, o Bog, molitev mojo in prošnji moji se ne skrivaj!

2

Ozri se v me in mi odgovori; blodim v žalovanju svojem in ječati mi je

3

zavoljo glasú sovražnikovega, zavoljo stiskanja krivičnika. Ker name zvračajo krivico in v jezi me preganjajo.

4

Srce se mi krči v životu, in smrtni strahovi so me obšli.

5

Strah in trepet me napadata, in groza me je prevladala.

6

In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob, zletel bi, kjer bi mogel počivati.

7

Glej, kar najdalje bi pobegnil, prebival bi v puščavi. (Sela.)

8

Hitel bi, da si najdem zavetja pred besnečim vetrom, pred viharjem.

9

Pogúbi, Gospod, razdeli njih jezik; ker silovitost in prepir vidim v mestu.

10

Po dnevi in po noči prežeč pohajajo po zidovju njegovem, krivica in hudobnost pa sta sredi njega.

11

Škodoželjnost je sredi njega, in z ulic njegovih se ne umakneta zatira in zvijača.

12

Kajti ne nasprotnik me sramoti, to bi prenašal; ne sovražilec moj se vzpenja proti meni, njemu bi se skril, –

13

temuč ti, človek, meni enak, prijatelj moj in zaupnik moj,

14

ki sva skupaj sladko se družila, v hišo Božjo hodila z veselo množico.

15

Smrt naj jih preseneti! živi naj se pogreznejo v kraj mrtvih, ker hudobnost je v njih prebivališču, sredi med njimi.

16

Jaz pa bom klical Boga, in GOSPOD me bo rešil.

17

Zvečer in zjutraj in opoldne bom tožil in stokal, dokler ne usliši mojega glasu.

18

Otel je in v mir postavil dušo mojo iz boja zoper mene; kajti z mnogimi krdeli so se vojskovali proti meni.

19

Slišal bo Bog mogočni in jim odgovoril, saj on sedi na prestolu od vekomaj (Sela.), njim, v katerih ni premembe misli in se ne boje Boga.

20

Nezvestnik je iztegnil roko svojo zoper nje, ki so živeli v miru ž njim; zavezo svojo je oskrunil.

21

Gladke so, maslene besede njegove, a vojska tiči v njegovem srcu; mehkejši od olja so govori njegovi, in vendar so goli meči.

22

Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.

23

In ti, o Bog, jih pahneš v jamo pogube; ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice. Jaz pa bom v tebe upal.