Psalmi 49

1

Načelniku godbe. Sinov Korahovih psalm. Čujte to, vsa ljudstva, poslušajte, vsi sveta prebivalci,

2

nizki in visoki, bogatini in ubožci vsi skupaj!

3

Usta moja bodo govorila modrost in srca mojega premišljevanje bo razumnost.

4

Uho svoje nagnem h govoru v prilikah, na strune igraje, bom razodeval uganko svojo.

5

Kaj bi se bal v dnevih nesreče, kadar me obdaja krivičnost tistih, ki mi so za petami,

6

njih, ki zaupajo v premoženje svoje in se ponašajo v obilosti bogastva svojega?

7

Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja

8

(predrag namreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore vekomaj),

9

da bi živel za večno, ne moral videti jame.

10

Saj vidi bogatin: mrjó modri, enako ginevajo nespametni in neumni in drugim puščajo bogastvo svoje.

11

Menijo, da njih hiše bodo trajale za veke, njih prebivališča za vse rodove; zato imenujejo dežele s svojimi imeni.

12

In vendar človek v veličju nima obstanka, podoben je živalim, ki poginejo.

13

To je usoda njih, ki tako v sebe zaupajo; vendar njih nasledniki odobravajo njih govorjenje. (Sela.)

14

Kakor ovce bodo razpostavljeni v šeolu, smrt jim bo pastir; in pravični jim bodo gospodovali tisto jutro, in njih obliko [Ali: lepoto.] pokonča šeol, da ji ne bo več bivališča.

15

Ali dušo mojo reši Bog iz oblasti šeola, ker me vzame k sebi. (Sela.)

16

Ne boj se, ko kdo zabogati, ko se pomnoži slava hiše njegove.

17

Ker ob smrti ne vzame nič tega s seboj, za njim ne pojde slava njegova.

18

Čeprav blagruje dušo svojo v življenju svojem – i tebe hvalijo, ko si privoščiš –,

19

vendar pride k rodu očetov svojih, ki vekomaj ne bodo uživali luči.Človek, ki je v veličju, a ni razumen, je podoben živini, ki pogine.

20

Človek, ki je v veličju, a ni razumen, je podoben živini, ki pogine.