Psalmi 41

1

Načelniku godbe. Psalm Davidov. Blagor mu, kdor se sočutno ozira na siromaka: ob dnevu nesreče ga otme GOSPOD.

2

GOSPOD ga bo zaslanjal in ga ohranil življenju, da ga bodo blagrovali na zemlji; in ne izdajaj ga želji sovražnikov njegovih.

3

GOSPOD ga bo podpiral na postelji slabosti; vse ležišče mu v bolezni njegovi premeniš.

4

Jaz sem rekel: GOSPOD, usmili se me, ozdravi dušo mojo, ker tebi sem grešil.

5

Sovražniki moji pa govore hudo o meni: Kdaj bo umrl in izgine ime njegovo?

6

In če me kdo pride obiskat, govori laž; srce njegovo si zbira krivico, in gre ven in jo raznaša.

7

Skupaj šepetajo zoper mene vsi sovražilci moji, zoper mene izmišljajo, kar bi mi bilo v zlo, govoreč:

8

Stvar silno huda se ga je prijela, in ker je obležal, ne vstane več.

9

Celo prijatelj moj, ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto proti meni.

10

Ti pa, GOSPOD, usmili se me in me vzdigni, da jim povrnem.

11

V tem spoznam, da se me veseliš, ko ne bo sovražnik moj ukal nad menoj.

12

Mene pa vzdržuješ v brezmadežnosti moji in me staviš pred obličje svoje za večno. —Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od vekomaj do vekomaj. Amen in Amen! Knjiga druga.

13

Slava GOSPODU, Bogu Izraelovemu, od vekomaj do vekomaj. Amen in Amen! Knjiga druga.