Psalmi 22

1

Načelniku godbe; kakor ‚Košuta jutranje zarje‘. Psalm Davidov. Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? Daleč si od rešitve moje, od stoka mojega besed.

2

O Bog moj, kličem po dnevi, a ne odgovarjaš, tudi po noči, in ni mi pokoja.

3

Ti si vendar svet, ki stoluješ nad slavospevi Izraela.

4

V tebe so upali očetje naši, upali so, in osvobodil si jih.

5

K tebi so vpili, in oteti so bili, v tebe so upali, in niso bili osramočeni.

6

Jaz pa sem črv in ne mož, poroga ljudem in zaničevan od ljudstva.

7

Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, režé se in z glavo majó:

8

Zanašal se je na GOSPODA! Ta naj ga reši, otme ga naj, ker ima veselje nad njim!

9

Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, vdahnil si mi upanje pri prsih matere moje.

10

Nate sem oprt od rojstva, od telesa matere moje si Bog moj mogočni ti.

11

Ne bivaj daleč od mene, ker je blizu stiska, ker ni pomočnika.

12

Obsuli so me junci mnogi, krepki junci basánski so me obstopili.

13

Žrelo svoje odpirajo zoper mene kakor lev zgrabljiv in rjoveč.

14

Kakor voda se razlivam in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčju mojem.

15

Moč moja je usehnila, da je kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje nébesa mojega, in v prah smrti si me položil.

16

Kajti obdali so me psi, hudobnikov krdelo me je obkrožilo, prebodli so moje roke in noge moje.

17

Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni pa gledajo, všečno se ozirajo v me.

18

Oblačila moja delé med seboj in za suknjo mojo mečejo kocko.

19

Ti pa, GOSPOD, ne bivaj daleč, moč moja, hiti mi na pomoč!

20

Otmi meču dušo mojo, iz moči psa edino mojo.

21

Reši me iz žrela levovega! Da, izpred rogovja divjih bivolov si me uslišal.

22

Oznanjati hočem ime tvoje bratom svojim, sredi zbora te bom hvalil:

23

Vi, ki se bojite GOSPODA, hvalite ga; vse seme Jakobovo, slavite ga, in boj se ga vse seme Izraelovo!

24

Ker ni zaničeval in ni mrzel trpljenja trpinovega, tudi ni skril obličja svojega pred njim; temuč ko je vpil do njega, ga je uslišal.

25

Od tebe izvira hvalospev moj v zboru velikem; obljube svoje bom opravljal vpričo njih, ki se ga boje.

26

Jedli bodo krotki in se nasitili, hvalili bodo GOSPODA, kateri ga iščejo; živi naj srce vaše vekomaj!

27

Spomnijo se in izpreobrnejo se h GOSPODU vsi kraji zemlje, in klanjale se bodo pred teboj vse družine poganskih narodov.

28

Kajti GOSPODOVO je kraljestvo in on vlada nad narodi.

29

Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodo padali vsi, ki gredo v prah in ki ne morejo ohraniti duše svoje v življenju.

30

Potomstvo mu bo služilo; pripovedovali bodo o Gospodu prihodnjemu rodu.Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.

31

Pridejo in oznanjali bodo pravičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je to izvršil.