Psalmi 2

1

Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči?

2

Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega,

3

govoreč: Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone!

4

On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Gospod.

5

Tedaj jih ogovori v jezi svoji in v srdu svojem jih prestraši:

6

Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje.

7

Oznanim naj vam sklep: GOSPOD mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil.

8

Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo.

9

Zdrobiš jih s palico železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ.

10

Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti, o zemlje sodniki!

11

V svetem strahu služite GOSPODU in radujte se s trepetom.Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!

12

Poljubite Sina, da se ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zavetje svoje!