Psalmi 17

1

Molitev Davidova. Čuj, o GOSPOD, pravičnost, poslušaj stokanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je brez ustnic zvijačnih.

2

Od tvojega obličja naj pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je pravo.

3

Preiskal si srce moje, pregledal me po noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi našel ničesar; kar mislim, ne prestopi mojih ust.

4

Gledé na dejanja ljudi, po besedi ustnic tvojih sem se čuval potov siloviteža.

5

Vzdržal sem korake svoje na stezah tvojih, niso se spoteknile noge moje.

6

Jaz kličem k tebi, ker me čuješ, Bog mogočni; nagni k meni uho svoje in poslušaj govor moj.

7

Čudovito pokaži milost svojo, rešitelj tistih, ki pribegajo izpred sovražnih upornikov na desnico tvojo.

8

Hrani me kakor zenico v očesu, v senci peruti svojih me skrivaj

9

pred brezbožniki, ki me napadajo, pred sovražniki duše moje, ki me oblegajo.

10

Brezčutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi govoré ošabno.

11

Pri vsakem koraku me že obstopajo, z očmi svojimi pazijo, da me pahnejo na tla.

12

Podoben je sovražnik moj levu, ki želi raztrgati, mlademu levu, ki čepi v skrivališču.

13

Vstani, GOSPOD, stopi mu nasproti, zvrni ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z mečem svojim.

14

Oprosti me ljudi z roko svojo, GOSPOD, ljudi tega sveta, katerih delež je v tem življenju, katerim polniš trebuh z zakladom svojim; sinov imajo dosita in preobilje svoje zapuščajo otrokom svojim.Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.

15

Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.