Psalmi 144

1

Davidov. Hvaljen bodi GOSPOD, skala moja, ki vadi roke moje za boj, prste moje za vojsko:

2

milost moja in grad moj, visoka trdnjava moja in rešitelj moj, ščit moj in zavetje, kamor pribegam, ki mi podložno dela ljudstvo moje!

3

GOSPOD, kaj je človek, da ti je v čislu, sin smrtnikov, da se meniš zanj?

4

Človek je podoben dihu, dnevi njegovi so kakor mimogredočega senca.

5

GOSPOD, nagni nebesa svoja ter stopi doli, dotakni se gorá, in se bodo kadile.

6

Strelo zaženi in razkropi jih, izstreli pšice svoje in zbegaj jih.

7

Iztegni roko svojo z višave, reši me in otmi me iz mnogih vodá, iz roke tujcev.

8

Njih usta govore ničevost in njih desnica je lažnivosti desnica.

9

Bog, novo pesem ti bom pel, na deseterostrunje ti psalme prepeval,

10

tebi, ki daješ rešitev kraljem, otimlješ Davida, hlapca svojega, pogubnega meča.

11

Reši me in otmi me iz roke tujcev, katerih usta govoré ničevost, in njih desnica je lažnivosti desnica.

12

Da bodo sinovi naši kakor rastline, dobro zrejene v nežni dobi svoji, in hčere naše kakor vogelni stebri, obdelani po zidavi svetišča;

13

žitnice naše da bodo polne in bodo dajale mnogoteren živež, naše ovce da tisočero rodevajo, desettisočkrat da bodo pomnožene na pašnikih naših,

14

in goved naša breja; nič napada, nič predaje, nič jadikovanja da ne bode v ulicah naših!Blagor ljudstvu, ki se mu tako godi, blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD.

15

Blagor ljudstvu, ki se mu tako godi, blagor ljudstvu, čigar Bog je GOSPOD.