Psalmi 141

1

Psalm Davidov. O GOSPOD, kličem te, hiti k meni, čuj glas moj, ko te kličem!

2

Molitev moja pridi kakor kadilo pred tebe, povzdigovanje mojih rok kakor daritev večerna.

3

Postavi, GOSPOD, stražo ustom mojim, čuvaj vrata ustnic mojih.

4

Ne daj, da se mi nagne srce k hudobni reči, da bi brezbožno izvrševal hudobije z možmi, ki delajo krivice; tudi naj ne okusim njih slaščic!

5

Udari naj me pravični, ljubezen je to, in posvari naj me, je kakor mazilo glavi: ne brani se glava moja; zakaj tudi pri njih krivičnosti vztrajam v molitvi.

6

Ko popadajo raz skale njih sodniki, bodo poslušali besede moje, ker so prijetne.

7

Kakor bi kdo razsekal in razklal zemljo, so raztresene kosti naše do žrela groba.

8

Toda k tebi, Jehova, Gospod, se ozirajo oči moje, v tebi iščem zavetja, ne zapústi duše moje.

9

Obvaruj me zadrge, ki so mi jo razpeli, in zank tistih, ki delajo krivico.Zapleto naj se v mreže svoje brezbožni, a jaz grem varno mimo.

10

Zapleto naj se v mreže svoje brezbožni, a jaz grem varno mimo.