Psalmi 137

1

Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona.

2

Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje.

3

Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih!

4

Kako naj bi peli pesem GOSPODOVO v tujcev deželi?

5

Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!

6

Jezik naj se mi prijemlje nébesa, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!

7

Spomni se, GOSPOD, zoper Edomce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razvalite, dokler bode kaj podzidja v njem!

8

O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila!Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.

9

Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.