Psalmi 132

1

Pesem stopinj. Spominjaj se, o GOSPOD, Davidu vsega truda njegovega!

2

Kako je prisegel GOSPODU, obljubil Mogočnemu Jakobovemu:

3

Ne pojdem v hiše svoje šator, ne stopim na posteljo ležišča svojega,

4

spanja ne dam očem svojim, dremanja trepalnicam svojim,

5

dokler ne najdem mesta za GOSPODA, bivališča za Mogočnega Jakobovega!

6

Glej, skrinja zaveze je bila, kakor smo slišali, v Efrati, našli smo jo na poljanah Jaarskih.

7

Pojdimo v šatore njegove, priklanjajmo se pred nog njegovih podnožjem!

8

Vstani, GOSPOD, stopi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje!

9

Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravičnostjo in sveti tvoji naj pojó veselo.

10

Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne zavrni maziljenca svojega obličja!

11

Prisegel je GOSPOD Davidu resnico, od katere ne bo odstopil: „Od sadú telesa tvojega posadim na prestol tvoj.

12

Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričevanj mojih, katerih jih bom učil, bodo tudi njih sinovi vekomaj sedeli na prestolu mojem.“

13

Zakaj GOSPOD je izvolil Sion, želel si ga je za prebivališče svoje:

14

To je počivališče moje vekomaj, tu bom prebival, ker njega sem si želel.

15

Hrano njegovo bom bogato blagoslovil, potrebne njegove nasitim s kruhom;

16

in duhovnike njegove oblečem z zveličanjem, in sveti njegovi bodo veselo peli.

17

Storim, da tam požene rog Davidu, kjer sem pripravil svetilo maziljencu svojemu.Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.

18

Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.