Psalmi 105

1

Hvalite GOSPODA, razglašujte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova!

2

Pojte mu, psalme mu prepevajte, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih!

3

Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo GOSPODA.

4

Iščite GOSPODA in moči njegove, iščite vedno njegovega obličja.

5

Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storil, čudovitih del njegovih in razsodkov ust njegovih.

6

O seme Abrahama, njegovega hlapca, sinovi Jakobovi, izvoljenci njegovi!

7

On, GOSPOD, je Bog naš, po vsej zemlji se vršé sodbe njegove.

8

Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal do tisoč rodov,

9

zaveze, ki jo je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku.

10

In jo je dal Jakobu v postavo, Izraelu v večno zavezo,

11

govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko kot vam odmerjeno dedno posest.

12

Ko jih je bilo po številu malo, prav malo, pa so še kot tujci bivali v njej,

13

in so hodili od naroda do naroda, iz enega kraljestva k drugemu ljudstvu,

14

ni dovolil zatirati jih nikomur in kralje je strahoval zavoljo njih:

15

Ne doteknite se maziljencev mojih in ne storite žalega prorokom mojim!

16

Tu je poklical lakoto nad deželo in strl ljudem vso podporo kruha.

17

Poslal je pred njimi moža, ki je bil v sužnost prodan, Jožefa.

18

Noge njegove so vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše,

19

do časa, ko se je uresničila beseda njegova: govor GOSPODOV ga je bil prečistil.

20

Poslal je kralj in velel ga razvezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil.

21

Postavil ga je za gospoda družini svoji in za poglavarja vsej svoji posesti,

22

da bi zvezaval kneze njegove po volji svoji in učil modrosti njegove starejšine.

23

Nato je prišel Izrael v Egipt in Jakob je tujčeval v deželi Hamovi.

24

Tam je storil Bog ljudstvo svoje silno rodovitno in ga je naredil močnejše od tlačiteljev njegovih.

25

Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so zvijačne naklepe snovali zoper hlapce njegove.

26

Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, ki ga je bil izvolil.

27

Delala sta pred njimi besede znamenj njegovih in čudeže v deželi Hamovi.

28

Poslal je temé in omračil je deželo, in nista se upirala besedi njegovi.

29

Izpremenil je v kri njih vode in pokončal je njih ribe.

30

Obilo je rodila njih dežela žab, mrgolelo jih je po kraljevih sobanah.

31

Rekel je, in prišle so pasje muhe, komarji na vso njih pokrajino.

32

Dal jim je za dež točo, ogenj plamteč spustil na njih kraj,

33

in pobil je njih trte in smokve in polomil drevje njih pokrajine.

34

Rekel je, in prišle so kobilice in hrošči, in to brez števila,

35

in so požrli vso travo v njih deželi in požrli njih poljski sad.

36

Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih deželi, prvino vse njih moči.

37

Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi.

38

Veselili so se Egipčani, ko so šli ti, ker strah pred njimi jih je bil obšel.

39

Razgrnil je oblak, da jih zaslanja, in ogenj, da razsvetljuje noč.

40

Prosili so, in poslal jim je prepelic in s kruhom nebeškim jih je sitil.

41

Odprl je skalo, in pritekle so vode, tekle so po pušči kakor reka.

42

Ker se je spominjal besede svetosti svoje in Abrahama, hlapca svojega.

43

Zato je izpeljal ljustvo svoje z veseljem, s petjem izvoljence svoje,

44

in dal jim je dežele poganov in pridelke ljudstev v last,da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!

45

da se naj držé postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja!