Job 41

1

Moreš li leviatana [T. j. krokodil.] potegniti iz reke s trnkom, stisneš mu li z vrvjo jezik?

2

Moreš mu li potegniti ločkasto vrvco skozi nos in čeljust prebosti z obodcem?

3

Bo te li veliko prosil ali sladke besede ti govoril?

4

Sklene li s teboj zavezo, da ga sprejmeš za hlapca za vekomaj?

5

Se li boš z njim igral kakor s ptičkom in ga privezal k deklam svojim?

6

Ali ga bodo prodajali tovariši ribičev, ga razdelili med trgovce?

7

Moreš mu li kožo napolniti s sulicami in glavo njegovo z ostvami?

8

Položi le roko nanj – a pomni boj, ne boš tega storil v drugič!

9

Glej, prazno je upanje, da ga dobiš; saj že njega pogled vrže človeka na tla.

10

Ni ga človeka toliko drznega, da bi ga dražil. – In kdo je, ki bi se smel postaviti pred moje obličje?

11

Kdo mi je dal kaj poprej, da bi mu moral povrniti? Kar je pod vesoljnim nebom, je moje.

12

Ne bom molčal o udih njegovih, ne o veliki moči in lepoti rasti njegove.

13

Kdo mu odgrne povrhnje oklopje in kdo se osmeli seči mu med dvojno ozobje?

14

Kdo odpre vrata njegovega obličja? Okoli zob njegovih je groza.

15

Ponos njegov so močni ščiti, ščit s ščitom sklenjen s trdnim pečatom.

16

Drug z drugim se tesno skladajo, da še sapica ne pihne skozi nje;

17

drug na drugem vise trdno, med sabo staknjeni se ne ločijo.

18

Kihanje njegovo zažiga svetlobo, oči njegove so kakor trepalnice jutranje zarje.

19

Iz ust mu pohajajo goreče bakle, ognjene iskre se sipljejo iz njih.

20

Iz nozdrvi se mu vali dim kakor iz lonca, kipečega nad gorečim dračjem.

21

Sapa njegova razžiga žerjavico, iz ust pa mu šviga plamen.

22

Na vratu njegovem prebiva moč in strah skače pred njim.

23

Podgrlje na telesu mu visi trdno, tesno se ga oklepa, se ne gane.

24

Srce njegovo je trdo kakor kamen, trdo kakor spodnji kamen mlinski.

25

Kadar se vzdigne, se boje močni, od osupnosti ne dosežejo namere svoje.

26

Če ga kdo zadene z mečem, ne obtiči v njem, tudi ne kopje, ne strela, ne ostve.

27

Za železo se toliko meni kakor za slamo in za bron kakor za gnil les.

28

Nobena pšica ga ne požene v beg, kameni s prače so mu kakor pleve,

29

kiji kakor bilke in svrčeči sulici se smeje.

30

Spodnja stran njegova so ostre čepinje; kakor mlatilni voz gre čez blato.

31

Napravlja, da vre v globočini kakor v loncu, da je morje kakor kotel z vročim mazilom.

32

Svetlo stezo za sabo dela, da se kaže kakor glava osivela.

33

Na zemlji mu ga ni para, njemu, ki je ustvarjen, da bodi brez strahu.Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.

34

Vse visoko smelo gleda, kralj je vsem zverem ponosnim.