Job 39

1

Veš li za čas, kdaj rode divje koze v skalah, ali si opazoval, kdaj so košute v porodnih bolečinah?

2

Si li preštel njih mesece, katere jim je dopolniti, in veš li čas, kdaj rode?

3

kako se zvijajo, mlade svoje izpuščajo, bolečin se oproščajo?

4

Njih mladiči se ojačujejo, rastó pod milim nebom, jih zapuste in se k njim več ne povrnejo.

5

Kdo je pustil divjega osla v prostost in vezi njegove kdo je razklenil,

6

ki sem mu jaz naredil puščavo v hišo in solnato puščo za prebivališče?

7

Njemu je v smeh mestni hrup, za krik gonjačev se ne meni.

8

Gleda po gorah, kod je kaj paše, in išče povsod zelenja.

9

Ali bo hotel divji bivol služiti tebi, bo li prenočeval pri jaslih tvojih?

10

Ga li moreš v jarem vkleniti, da bi delal brazde, ali bo za teboj vlačil brano po dolini?

11

Boš li mu zaupal, ker je velika moč njegova, in prepustiš mu li delo svoje?

12

Moreš se li zanesti nanj, da spravi žetev tvojo in zbere žito na gumnu tvojem?

13

Veselo fofota nojica s perutjo svojo: a je li je njeno perutje in perje kakor štorkljino?

14

Kajti jajca svoja pušča na zemlji in jih ogreva v prahu,

15

a zabi, da jih utegne noga poteptati in zverina poljska streti.

16

Trdo ravna s svojimi mladiči, kakor da niso njeni, nič je ne skrbi, da se je trudila zaman.

17

Kajti Bog ji je prikratil modrost in razumnosti ji ni podelil.

18

Kadar se vzdigne, da leti, zasmehuje konja in jezdeca.

19

Si li dal konju moč njegovo in mu vrat ogrnil z vihrajočo grivo?

20

Naredil si, da skače kakor kobilica? Rezgetanje njegovo je krasno in strašno.

21

Grebe tla s kopiti, veseli se moči svoje, dirja oborožencem naproti.

22

Posmehuje se bojazni in se ne ustraši, in meču se ne umakne.

23

Nad njim zvenči strelni tulec, bliska se kopje in sulica.

24

Silovito jezno dirja naprej in ne da se udržati, ko se zglasi trobenta.

25

Kadar zadoni tromba, kliče: huj! in oddaleč že čuje boj, grmeči glas poveljnikov in bojni krik.

26

Tvoj li razum napravlja, da se jastreb dviga, razpenja peruti proti poldnevu?

27

In zleti li orel visoko na tvoje povelje in postavi v višavi gnezdo svoje?

28

V skalah prebiva in gnezdi po pečinah in planinskih vrheh.

29

Odondod preži na živež, v daljavo gledajo oči njegove;in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.

30

in mladiči njegovi srebajo kri, in kjer je mrtvo truplo, je tudi on.