Job 38

1

Tedaj spregovori GOSPOD iz viharja in reče Jobu:

2

Kdo je ta, ki v mrak zavija Božje sklepe z besedami brez spoznanja?

3

Opaši, pravim, kakor mož ledja svoja! jaz te bom vprašal, in ti me pouči!

4

Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? Povej, če kaj imaš razuma!

5

Kdo je določil mero njeno, če menda veš? ali kdo je čeznjo potegnil merno vrvico?

6

V kaj so vtaknjeni podstavni stebri njeni? ali kdo je položil njen vogelni kamen,

7

ko so pele vkup jutranje zvezde in vsi sinovi Božji radostno ukali?

8

In kdo je zaprl morje z zatvornicami, ko je ven pridrlo kakor iz materinega telesa,

9

ko sem mu naredil oblake za oblačilo in megleno tmino za plenice,

10

in sem mu določil stalno mejo in postavil zapahe in vrata

11

in velel: Dotod pojdeš in nikar naprej, in tu bodi mejnik kljubovalnim valovom tvojim!

12

Ali si kdaj, odkar živiš, ukazal jutru se svitati, si li odkazal jutranji zarji mesto njeno,

13

veleč, naj zgrabi robove zemlje in ž nje otrese brezbožnike?

14

Kakor pečatna glina se premenjuje zemlja in vse na njej se kaže kakor v oblačilu;

15

a brezbožnim se jemlje njih luč, in povzdignjena rama bo strta.

16

Ali si stopil v studence morja, si li prehodil dno globočine?

17

Odprla so se ti vrata smrti in videl si vrata smrtne sence?

18

Si li prav pregledal širjavo zemlje? Povej, če vse to veš!

19

Katera je pot do bivališča luči in kje je temi rodni kraj?

20

da bi ju pripeljal do njiju mej in da bi znal steze k njiju hiši?

21

Pač to veš? saj si bil takrat rojen in dni tvojih število je veliko!

22

Si li dospel do skladišč snega in videl zaloge toče,

23

ki sem jih prihranil za čas nadloge, za dan boja in vojske?

24

Kateri je pot, ki se na njem svetloba delí, vzhodni veter se razširja nad zemljo?

25

Kdo je razklal v oblakih lijaku tok in odpira pot blisku in grmenju,

26

da bi deževalo na zemljo brez ljudi, na puščavo, kjer ni človeka,

27

da se nasiti pušča in puščava in poganja zelena trava.

28

Ima li dež očeta in kdo plodi rosne kapljice?

29

Iz čigavega telesa prihaja led in kdo rodi slano nebeško?

30

Vode se zgoščujejo, da so kakor kamen, in gladina globočine se stakne vkup.

31

Moreš li zvezati zveze gostosevcev ali razdreti spojine rimščic?

32

Storiš li, da se prikažejo znamenja zverokroga o svojem času, moreš li voditi medveda ž njegovimi mladiči?

33

Poznaš li postave neba, ali pa urejaš vlado njegovo nad zemljo?

34

Moreš li povzdigniti glas svoj do oblakov, da te množina vode pokrije?

35

Moreš li bliske izpuščati, da švigajo, da ti reko: Tu smo!

36

Kdo je del v notranjščino modrost, ali kdo je dal duhu razum?

37

Kdo šteje najvišje oblake z modrostjo in kdo izliva nebeške mehove,

38

ko se strdi prah, da je kakor ulitina, in se grude prilepijo druga drugi.

39

Mar levinji loviš plen in tešiš mladih levov glad,

40

ko čepe v brlogih svojih, v goščavi na preži sede?Kdo pripravlja vranu hrano njegovo, ko mladiči njegovi kriče k Bogu mogočnemu, letajo semtertja, ker nimajo živeža?

41

Kdo pripravlja vranu hrano njegovo, ko mladiči njegovi kriče k Bogu mogočnemu, letajo semtertja, ker nimajo živeža?