Job 34

1

Še izpregovori Elihu in reče:

2

Poslušajte, modrijani, besede moje, in veščaki, naklonite mi posluh!

3

Kajti uho presoja besede kakor grlo okus jedi.

4

Izvolímo zase, kar je prav, spoznajmo med seboj, kar je dobro!

5

Kajti Job je rekel: „Pravičen sem, in Bog mogočni mi je vzel pravico mojo.

6

Vkljub svoji pravici veljam za lažnika; rana moja je nezaceljiva, dasi sem brez prestopka.“

7

Kje je mož kakor Job, ki pije roganje kakor vodo

8

in s hudodelniki hodi v družbi in občuje z brezbožnimi ljudmi?

9

Zakaj dejal je: Nič ne hasni možu, če rad občuje z Bogom!

10

Zato me poslušajte, možje razumni! Daleč bodi krivičnost od Boga silnega in od Vsemogočnega nepravičnost!

11

Toda dejanje človekovo mu povrača in dela, da se mu godi po tem, kakor je živel.

12

Da zares, Bog mogočni ne ravna krivično in Vsemogočni ne skrivi pravice.

13

Kdo mu je poveril zemljo? in kdo je postavil ves zemeljski krog?

14

Ako bi srce obrnil le na sebe, duha svojega in svoj dih potegnil nase,

15

vse meso bi hkratu pomrlo in človek bi se povrnil v prah.

16

Ako si torej pameten, poslušaj to, čuj besed mojih glas!

17

More li tudi vladati, kdor sovraži pravico? ali hočeš obsoditi Njega, ki je pravičen in mogočen?

18

Sme se li reči kralju: Belijal! plemenitnikom: Brezbožniki!?

19

Koliko manj Njemu, ki se ne ozira na veljavo knezov in bogatina ne ceni više nego siromaka! Kajti vsi so rok Njegovih delo.

20

V trenotku umirajo, kar sredi noči se pretrese ljudstvo in premine, in mogočne odpravljajo brez roke človeške.

21

Kajti oči Njegove so obrnjene na poti človekove in vidi vse korake njegove.

22

Ni teme, ni smrtne sence, da bi se v njej skrili, ki delajo krivico.

23

Ker ni Mu treba dolgo opazovati človeka, da bi prišel pred Boga mogočnega na sodbo.

24

On pokončava mogočneže brez preiskovanja in stavi druge na njih mesto.

25

Tako pozna njih dejanja, in podere jih po noči, da so strti.

26

Tepe jih kakor hudodelnike na očitnem mestu,

27

zato ker so vstran stopili, ne hoteč hoditi za Njim, in se niso menili za nobenega potov Njegovih

28

in so storili, da je k Njemu doletelo vpitje ubožcev, da je slišal trpinov krik.

29

Ko On dodeli mir, kdo obsodi? in skriva li obličje svoje, kdo Ga more videti? Bodisi narod ali poedinec, vse enako vodi,

30

da ne bi vladal človek bogapozabni, da nihče ne bo v zanko ljudstvu.

31

Kajti rekel li je Job Bogu mogočnemu: „Trpim kazen, ne bom več napačno delal.

32

Česar ne vidim, pokaži mi ti; ako sem krivico storil, ne storim je več“?

33

Mar naj povrača po tvoji misli? Saj si zavrgel plačilo Njegovo; zato moraš voliti ti, in ne jaz. Govóri torej, kar veš!

34

Možje razumni mi poreko in moder mož, ki me čuje:

35

Job ne govori s spoznanjem in besede njegove so brez razsodnosti.

36

Ah, da bi bil Job zopet in zopet izkušan zaradi svojih odgovorov po načinu krivičnikov!Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.

37

Zakaj grehu svojemu še prideva prestopek, ploska med nami zasmehljivo z rokami in množi besede zoper Boga mogočnega.