Job 33

1

Sedaj pa, o Job, prosim, poslušaj govore moje in sprejmi v ušesa vse besede moje.

2

Glej, odprl sem usta svoja, jezik moj govori v ustih mojih.

3

Besede moje bodo izrekale srca mojega poštenost, in kar vedo ustne moje, čisto povedo.

4

Duh Boga mogočnega me je storil in dih Vsemogočnega me oživlja.

5

Ako moreš, mi odgovori, pripravi si besede proti meni, postavi se!

6

Glej, Boga mogočnega sem stvar kakor ti, iz ila sem narejen tudi jaz.

7

Glej, strah do mene te ne spravi v trepet in pest moja ti ne bode pretežka.

8

Zares, rekel si pred mojimi ušesi, in slišal sem glas besed:

9

Čist sem, brez prestopka, nedolžen sem in krivice ni na meni.

10

Glej, On išče prilike v nasprotovanju meni, šteje me sebi za sovražnika.

11

Noge mi stiska v klado, pazi na vse steze moje.

12

Glej, o tem ne sodiš prav, ti odgovarjam, zakaj Bog je višji nego smrtni človek.

13

Čemu se prepiraš ž Njim? kajti On ni dolžen odgovoriti za nobeno svojih dejanj.

14

Pač govori Bog mogočni enkrat ali dvakrat, a človek ne opazi tega.

15

V sanjah, v nočni prikazni, kadar trdno spanje objema ljudi, ko dremljejo na ležišču:

16

tedaj odpira uho ljudem in pritiska pečat na pouk, ki jim ga daje,

17

da odvrne človeka od njegove nakane ter ga obvaruje napuha,

18

da odtegne dušo njegovo izpred jame in življenje njegovo, da ne leti v strelo.

19

Kaznovan je tudi z bolečinami na ležišču svojem in z neprestano borbo v kosteh svojih,

20

tako da se mu studi kruh v življenju in duši njegovi najljubša jed.

21

Meso mu gine, da ga ni videti, in gole so kosti njegove, ki jih prej ni bilo videti;

22

in duša njegova se bliža jami in življenje njegovo pogubnikom.

23

Ako se zanj potegne angel posredovalec, eden iz tisoč, da pokaže človeku pravo pot njegovo,

24

tedaj mu bo On milostiv in poreče: Reši ga, da ne pade v jamo; našel sem zanj odkupnino!

25

Potem bo meso njegovo bohotnejše nego otročje, povrne se k dnevom mladostne kreposti svoje.

26

Prosil bo Boga, in On ga blagovoljno sprejme, da bo videl obličje Njegovo z veselim ukanjem; in Bog povrne človeku pravičnost njegovo.

27

Pred ljudmi bo pel in govoril: „Grešil sem in izprevrnil, kar je bilo prav, a ni mi povrnil, kakor sem zaslužil.

28

Odrešil je dušo mojo, da ne bi šla v jamo, in življenje moje z veseljem gleda svetlobo.“

29

Glej, vse to stori Bog mogočni dvakrat, trikrat pri človeku,

30

da odvrne dušo njegovo od jame, da bi bila razsvetljena z lučjo življenja.

31

Pazi, Job, poslušaj me, molči, in jaz naj govorim!

32

Ako imaš besede, odgovori mi, govóri, saj te želim opravičiti.Ako pa nimaš, poslušaj le mene, molči, in učil te bom modrosti.

33

Ako pa nimaš, poslušaj le mene, molči, in učil te bom modrosti.