Job 21

1

Nato odgovori Job in reče:

2

Pazljivo poslušajte govorjenje moje, in to bodi namesto vaših tolažb.

3

Potrpite, in tudi jaz bom govoril, in ko dogovorim, se posmehujte.

4

Mar tožba moja velja ljudem? ali kako naj ne bi bil žalosten duh moj?

5

Obrnite se k meni in strmite in položite roko na usta svoja!

6

Res, kadar se tega spomnim, se prestrašim in trepet prešine meso moje.

7

Zakaj žive brezbožniki, dočakajo starosti, množe si tudi bogastvo?

8

Njih seme stoji trdno ž njimi vred vpričo njih in njih zarod pred njih očmi.

9

Njih hiše so v miru, brez straha, in Božje šibe ni nad njimi.

10

Njih junci skačejo in ne neplodno, njih krave se lahko otele in ne izvržejo.

11

Deco odpošiljajo kakor ovac krdelo in njih otroci plešejo veselo.

12

Pevajo glasno z bobnicami in citrami in se vesele ob glasu piščali.

13

V sreči prežive svoje dni, in v trenutku se pogreznejo v kraj mrtvih.

14

In vendar govore Bogu mogočnemu: Pojdi od nas, ker spoznanja tvojih potov ne želimo!

15

Kaj je Vsemogočni, da bi mu služili, ali kaj nam hasni, če se mu z molitvijo bližamo?

16

Glej, njih sreča vendar ni v njih rokah. Svetovanje brezbožnih bodi daleč od mene!

17

Kolikokrat se dogodi, da ugasne svetilo brezbožnikov in pridrevi nadnje njih poguba? da jim Bog podeli žalosti v srdu svojem?

18

da so kakor rezanica pred vetrom in kakor pleve, ki jih razpiše vihar?

19

Bog hrani, pravite, krivdo brezbožnikovo za otroke njegove. Njemu naj jo povrne, da jo on čuti!

20

S svojimi očmi naj gleda svojo pogubo in pije naj od togote Vsegamogočnega!

21

Kajti kaj bo maral za hišo svojo za seboj, ko se prestreže število mesecev njegovih? –

22

More li kdo Boga mogočnega učiti spoznanja, ko vendar on sodi tiste, ki so na višavah?

23

Tale umrje v obili moči svoji, ko je popolnoma brez skrbi in v miru;

24

posode njegove so polne mleka in kosti njegove z mozgom pitane.

25

Oni umrje v bridkosti duše, in nikdar ni okusil dobrega.

26

Skupaj ležita v prahu, črvad ju oba pokriva.

27

Glejte, jaz poznam misli vaše in naklepe, s katerimi me nadlegujete.

28

Kajti pravite: Kje je hiša mogočneža in kje šator, ki so v njem prebivali brezbožni?

29

Niste li vprašali popotnikov? in njih znamenita poročila boste pač pripoznali:

30

da Bog hrani hudobneža do dne pogube, da ga odpravi v dan jeze.

31

Kdo mu sme očitati v obraz pot njegovo? in kdo mu povrne, kar je storil?

32

Prav njega spremijo s častjo do groba, in nad gomilo ga še čuvajo.

33

Lahke mu so grude v dolini; in za njim pojdejo vsi ljudje, kakor jih je šlo brezštevilno pred njim.Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.

34

Kako me torej zaman tolažite? Od vaših odgovorov ostane le nezvestoba.