Job 19

1

A Job odgovori in reče:

2

Doklej hočete žaliti dušo mojo in me tlačiti z besedami?

3

Desetkrat ste me že zasramovali, in vas ni sram, da me tolikanj žalite!

4

Ako sem pa res kriv, krivda moja ostaja pri meni.

5

Če pa se res hočete veličati zoper mene in mi očitati sramoto mojo:

6

vedite, da me je Bog okrivičil in me obdal z mrežo svojo.

7

Glej, vpijem: Sila se mi godi! a nihče me ne sliši, kličem za pomoč, pa ni sodbe zame.

8

Zagradil mi je pot, da ne morem preiti, in steze moje je zavil v temino.

9

Slekel me je moje slave in venec mi je snel z glave.

10

Na vseh straneh me je podrl, da ginem, in izruval je kakor drevo upanje moje.

11

Storil je, da zoper mene plamti srd njegov in šteje me med nasprotnike svoje.

12

Čete njegove so hkrati pridrle in napravile svojo pot zoper mene, in raztaborile so se okrog šatora mojega.

13

Brate moje je oddalil od mene, in znanci moji so se mi docela odtujili.

14

Odtegujejo se mi bližnji sorodniki moji in zaupniki moji so me pozabili.

15

Gostači hiše moje in dekle moje me štejejo za tujca, inostranec sem postal v njih očeh.

16

Kličem hlapca svojega, a ne da mi odgovora, z usti svojimi ga milo moram prositi.

17

Dih moj se gnusi ženi moji in smrad moj matere moje otrokom.

18

Celo deca me zaničuje; ko hočem vstati, govore zoper mene.

19

Mrzé me vsi, ki sem se ž njimi srčno družil, in katere sem ljubil, so se obrnili zoper mene.

20

Kosti mi lepé na koži in mesu, komaj zobrnice so mi ostale.

21

Usmilite se me, usmilite se me, prijatelji moji, kajti roka Božja me je zadela.

22

Zakaj me preganjate kakor Bog mogočni in se ne morete nasititi mesa mojega?

23

O da bi se zapisale besede moje, o da bi se začrtale v knjigo!

24

Da bi jih v skalo vsekali z železnim pisalom in s svincem zalili za vekomaj!

25

A jaz vem, da živi Odrešenik moj, in On, ki je poslednji, se postavi nad prahom;

26

in ko bo za kožo mojo to telo strto, vendar bom gledal iz svojega mesa Boga,

27

ki ga jaz sam bom gledal sebi v dobro, in ga bodo videle moje oči, in ne bodem mu tujec. Obisti moje koprne v meni.

28

Ako govorite, kako ga bomo preganjali! češ, da se je korenina hudobne stvari našla v meni,bojte se meča! kajti meč bo maščeval krivice, da bi vedeli, da je sodba.

29

bojte se meča! kajti meč bo maščeval krivice, da bi vedeli, da je sodba.