2 Kroniška 34

1

Josija je bil osem let star, ko je zakraljeval, in vladal je enointrideset let v Jeruzalemu.

2

In delal je, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH, in hodil po potih Davida, očeta svojega, in se ni ganil ne na desno, ne na levo.

3

V osmem letu namreč kraljevanja svojega, ko je bil še deček, je začel iskati Boga očeta svojega Davida, in v dvanajstem letu je začel očiščevati Judo in Jeruzalem višav in Ašer ter izrezanih in ulitih podob.

4

In podrli so oltarje Baalov vpričo njega in solnčne stebre, ki so bili vrhu njih, je posekal, Ašere pa in izrezane in ulite podobe je strl ter jih zdrobil v prah in prah raztresel po grobovih tistih, ki so jim bili darovali.

5

In kosti duhovnikov je sežgal na njih oltarjih, in tako je očistil Judo in Jeruzalem.

6

Tudi v mestih Manasejevih in Efraimovih in Simeonovih, prav do Neftalija, vse okrog po njih razvalinah

7

je porušil oltarje ter razbil v prah Ašere in izrezane podobe in posekal solnčne stebre po vsej deželi Izraelovi, in se je vrnil v Jeruzalem.

8

V osemnajstem letu kraljevanja svojega pa, ko je bil očistil deželo in hišo, pošlje Safana, sina Azaljevega, in Maaseja, mestnega poglavarja, in Joaha, sina Joahazovega, deželnega letopisca, da bi popravili hišo GOSPODA, njegovega Boga.

9

Ti pridejo k Hilkiju, velikemu duhovniku, ter izroče denar, kar se ga je prineslo v hišo Božjo, ki so ga bili nabrali leviti, varuhi ob vratih, od Manaseja in Efraima in od vsega ostanka Izraelovega in od vseh Judovih in Benjaminovih in od prebivalcev jeruzalemskih.

10

In ga izroče delovodjem, ki so nadzorovali v hiši GOSPODOVI, in ti ga dado delavcem, ki so delali v hiši GOSPODOVI, da se popravi in izboljša hiša;

11

dado ga tesarjem in stavbarjem, da nakupijo obsekanega kamenja in lesa za veznike ter napravijo tramov za hiše, ki so jih bili skazili kralji Judovi.

12

In tisti možje so zvesto opravljali delo. In njih nadzorniki so bili: Jahat in Obadija, levita, iz sinov Merarijevih, Zeharija in Mesulam pa iz sinov Kahatovcev, da bodo na čelu; in drugi leviti, ki so vsi znali peti ob glasbilih,

13

so bili tudi nad bremenarji in na čelu vsem, ki so se trudili v katerikoli službi; in drugi leviti so bili pisarji, uradniki in vratarji.

14

Ko so pa jemali ven denar, ki je bil prinešen v hišo GOSPODOVO, je našel duhovnik Hilkija knjigo postave GOSPODOVE, dane po Mojzesu.

15

In Hilkija izpregovori ter reče Safanu, pisarju: Našel sem knjigo postave v hiši GOSPODOVI. In Hilkija izroči knjigo Safanu.

16

Safan pa prinese knjigo h kralju in razen tega sporoči kralju, rekoč: Hlapci tvoji delajo vse, kar je bilo njih rokam poverjeno.

17

In izsuli so denar, ki je bil zbran v hiši GOSPODOVI, in so ga oddali v roke nadzornikom in delovodjem.

18

Še pove Safan, pisar, kralju, rekoč: Knjigo mi je dal duhovnik Hilkija. In Safan jo je čital pred kraljem.

19

Ko pa kralj sliši besede postave, raztrga oblačila svoja.

20

In kralj zapove Hilkiju in Ahikamu, sinu Safanovemu, in Abdonu, sinu Mihovemu, in pisarju Safanu in Asaju, kraljevemu hlapcu, rekoč:

21

Pojdite, vprašajte GOSPODA zame in za tiste, ki so preostali v Izraelu in Judi, o besedah te knjige, ki se je našla; zakaj velik je srd GOSPODOV, ki se je zgrnil na nas, kajti naši očetje niso pazili na besedo GOSPODOVO, da bi delali po vsem, kar je pisano v tej knjigi.

22

Tedaj so šli Hilkija in tisti, ki jim je kralj velel, k Huldi prorokinji, ženi Saluma, sinu Tokhata, sinu Hasrahovega, varuha oblačilnice (ona pa je stanovala v Jeruzalemu, v drugem delu mesta), in so govorili ž njo po tem povelju.

23

Ona jim pa reče: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Povejte možu, ki vas je poslal k meni:

24

Tako pravi GOSPOD: Glej, jaz pripravim nesrečo nad ta kraj in nad prebivalce njegove, namreč vse kletve, ki so zapisane v knjigi, iz katere so čitali pred kraljem Judovim,

25

ker so me zapustili in so žgali kadilo drugim bogovom, da bi me dražili v jezo z vsem delom svojih rok; zato se je zgrnil srd moj nad tem krajem in ne bo ugasnil.

26

Kralju Judovemu pa, ki vas je poslal vprašat GOSPODA, tako mu recite: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov, zastran besed, ki si jih slišal:

27

Ker se je omečilo srce tvoje in si se ponižal pred Bogom, ko si čul besede njegove zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, in si se ponižal pred menoj in si raztrgal oblačila svoja in jokal pred mano: zato sem tudi tebe slišal, pravi GOSPOD.

28

Glej, zberem te k očetom tvojim, in boš v miru zbran v grob svoj, da ne bodo oči tvoje videle vse nesreče, ki jo spravim nad ta kraj in nad prebivalce njegove. In sporočili so ta govor kralju.

29

Nato pošlje kralj in zbere k sebi vse starejšine Judove in jeruzalemske.

30

In kralj gre gori v hišo GOSPODOVO in vsi možje Judovi in prebivalci jeruzalemski in duhovniki in leviti in vse ljudstvo, veliki in mali; in čita, da vsi slišijo, vse besede knjige zaveze, ki se je našla v hiši GOSPODOVI.

31

In kralj se ustopi na svojem mestu in stori zavezo pred GOSPODOM, da bo hodil za GOSPODOM in pazil na zapovedi njegove in pričevanja in postave njegove iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje, da izpolni besede zaveze, ki so pisane v tej knjigi.

32

In velel je vsem, ki so bili v Jeruzalemu in po Benjaminovem, pristopiti k tej zavezi. In prebivalci jeruzalemski so storili po zavezi Božji, Boga očetov svojih.In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo GOSPODU, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od GOSPODA, očetov svojih Boga.

33

In Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih, in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo GOSPODU, svojemu Bogu. Vse njegove dni niso odstopili od GOSPODA, očetov svojih Boga.