2 Kroniška 30

1

In Ezekija pošlje k vsemu Izraelu in Judi ter napiše liste tudi Efraimu in Manaseju, da bi prišli v hišo GOSPODOVO v Jeruzalem praznovat pasho GOSPODU, Bogu Izraelovemu.

2

Kajti kralj se je bil posvetoval z vsemi poglavarji in z vsem zborom v Jeruzalemu in sklenil, naj se praznuje pasha v drugem mesecu.

3

Niso je namreč mogli praznovati tisti čas, ker se ni posvetilo zadosti duhovnikov, pa ljudstvo se tudi ni bilo zbralo v Jeruzalemu.

4

In stvar se je zdela prava kralju in vsemu zboru.

5

In so ustanovili, da bi se to oklicalo po vsem Izraelu, od Bersebe do Dana, da naj pridejo praznovat pasho GOSPODU, Bogu Izraelovemu, v Jeruzalem; zakaj že dolgo časa je niso praznovali tako, kakor je predpisano.

6

In brzi sli so šli z listi od kralja in njegovih poglavarjev po vsem Izraelovem in Judovem, poročajoč po zapovedi kraljevi takole: Sinovi Izraelovi, preobrnite se h GOSPODU, Abrahamovemu, Izakovemu in Izraelovemu Bogu, da se povrne k ostanku vas, ki ste ubežali roki kraljev asirskih.

7

In ne bodite kakor očetje vaši in kakor bratje vaši, ki so se izneverili GOSPODU, očetov svojih Bogu, da jih je izdal opustošenju, kakor vidite.

8

Sedaj torej ne bodite trdovratni kakor očetje vaši, temuč podajte roko svojo GOSPODU in pridite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil za vekomaj, ter služite GOSPODU, svojemu Bogu, da se odvrne od vas togota jeze njegove.

9

Kajti če se preobrnete h GOSPODU, zadobe bratje in otroci vaši usmiljenje pred tistimi, ki so jih zavedli v ujetništvo, in smeli se bodo povrniti v to deželo. Zakaj GOSPOD, Bog vaš, je usmiljen in milosten ter ne odvrne obličja od vas, ako se k njemu preobrnete.

10

In brzoteki so šli od mesta do mesta po deželi Efraimovi in Manasejevi prav do Zebulona; ali smejali so se jim in jih zasmehovali.

11

Ali vsaj nekateri Aserjevi, Manasejevi in Zebulonovi so se ponižali in prišli v Jeruzalem.

12

Tudi na Judovem je bila roka Božja, da jim je dal eno srce, da izpolnijo zapoved kralja in knezov po besedi GOSPODOVI.

13

Zbralo se je torej v Jeruzalemu mnogo ljudstva, da bi obhajali praznik opresnikov v drugem mesecu, jako velik zbor.

14

In vzdignejo se in razvale oltarje, ki so bili v Jeruzalemu, in odpravijo vse kadilne oltarje ter jih pomečejo v potok Kidron.

15

In zakoljejo pasho štirinajsti dan drugega meseca. In duhovniki in leviti so se sramovali ter se posvetili; potem so prinašali daritve v hišo GOSPODOVO.

16

In stali so na svojem mestu po svojem redu, soglasno s postavo Mojzesa, moža Božjega: duhovniki so kropili kri, prejemajoč jo iz rok levitov.

17

Kajti bili so v zboru mnogi, ki se niso bili očistili; zato je bilo levitom klati daritve pashe za vse, ki niso bili čisti, da bi jih posvetili GOSPODU.

18

Veliko ljudstva namreč, zlasti mnogi iz Efraima in Manaseja, Isaharja in Zebulona, se niso bili očistili, vendar so jedli velikonočno jagnje, čeprav ne, kakor je pisano. Ali Ezekija je molil zanje, govoreč: GOSPOD, ki je dobrotljiv, naj odpusti vsakemu,

19

ki je pripravil srce svoje, da išče Boga, GOSPODA, očetov svojih Boga, čeprav ni očiščen po očiščevanju svetišča.

20

In GOSPOD je uslišal Ezekija in je ozdravil ljudstvo.

21

Tako so sinovi Izraelovi, kar jih je bilo v Jeruzalemu, praznovali slavnost opresnikov sedem dni z velikim veseljem; in leviti in duhovniki so hvalili GOSPODA vsak dan, pojoč z glasbili v hvalo GOSPODU.

22

In Ezekija je govoril na srce vsem levitom, ki so se izkazali razumne v spoznanju GOSPODOVEM; in uživali so sedem dni, kar je bilo določeno, in darovali mirovne daritve in proslavljali GOSPODA, Boga očetov svojih.

23

In ves zbor se je posvetoval in sklenil, da bodo praznovali še drugih sedem dni; in praznovali so še sedem dni z veseljem.

24

Kajti Ezekija, kralj Judov, je podaril zboru tisoč juncev in sedem tisoč glav drobnice; knezi pa so podarili zboru tisoč juncev in deset tisoč glav drobnice. In veliko število duhovnikov se je posvetilo.

25

In veselil se je ves zbor Judov in duhovniki in leviti, in ves zbor, ki je prišel iz Izraela, tudi tujci, ki so prišli iz dežele Izraelove in ki so prebivali na Judovem.

26

In bilo je veliko veselje v Jeruzalemu, kajti od časa Salomona, sina Davidovega, kralja nad Izraelom, ni bilo nič takega v Jeruzalemu.Potem so duhovniki leviti vstali in blagoslovili ljudstvo, in njih glas je bil uslišan in njih molitev je prišla v sveto prebivališče njegovo, v nebesa.

27

Potem so duhovniki leviti vstali in blagoslovili ljudstvo, in njih glas je bil uslišan in njih molitev je prišla v sveto prebivališče njegovo, v nebesa.