2 Kraljev 20

1

V tistih dneh zboli Ezekija na smrt. In pride k njemu Izaija, sin Amozov, prorok, ter mu reče: Tako pravi GOSPOD: Oporóči za hišo svojo, kajti v kratkem umreš in ne boš živel.

2

Tedaj obrne Ezekija obličje v steno in moli h GOSPODU, govoreč:

3

Ah, GOSPOD, spomni se, prosim, da sem neprestano hodil pred teboj v resnici in z nerazdeljenim srcem ter delal, kar je dobro v tvojih očeh. In plakal je Ezekija, silno plakal.

4

In zgodi se, ko ni bil Izaija še prešel sredine mesta, da pride beseda GOSPODOVA do njega, veleč:

5

Vrni se in reci Ezekiju, vojvodi ljudstva mojega: Tako pravi GOSPOD, Bog očeta tvojega Davida: Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, ozdravim te; tretji dan pojdeš gori v hišo GOSPODOVO.

6

In pridenem tvojim dnem petnajst let in iz roke asirskega kralja otmem tebe in to mesto, in branil bom to mesto zaradi sebe in zaradi Davida, hlapca svojega.

7

In Izaija veli: Prinesite gručo smokev! In jo prineso ter polože na ulje, in je ozdravel.

8

Rekel je pa Ezekija Izaiju: Kaj je znamenje, da me GOSPOD ozdravi in da pojdem tretji dan gori v hišo GOSPODOVO?

9

In Izaija reče: To ti bodi znamenje od GOSPODA, da bo storil GOSPOD, kar je govoril: Naj li gre senca deset stopinj naprej ali naj gre deset stopinj nazaj?

10

Ezekija reče: Lahko se senca pomakne deset stopinj naprej; nočem tega, temuč naj se vrne senca deset stopinj nazaj!

11

In Izaija prorok je klical h GOSPODU; in on je storil, da je šla senca po stopinjah, po katerih je bila šla doli na sončni uri Ahazovi, za deset stopinj nazaj.

12

V tistem času je poslal Berodak Baladan, sin Baladanov, kralj babilonski, pismo in dar Ezekiju; slišal je namreč, da je bil Ezekija bolan.

13

In Ezekija jih je zaslišal in jim je razkazal vso hišo dragocenosti svojih, srebro in zlato in dišave in najboljše olje in vso orožnico svojo in vse, kar se je našlo v zakladih njegovih; ničesar ni bilo v hiši njegovi, ne v vsej oblasti njegovi, da bi jim ne bil Ezekija pokazal.

14

Tedaj pride Izaija prorok h kralju Ezekiju ter mu reče: Kaj so rekli oni možje? in odkod so prišli k tebi? Ezekija pa reče: Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.

15

In vpraša: Kaj so videli v hiši tvoji? Ezekija odgovori: Karkoli je v hiši moji, so videli; ničesar ni bilo, da bi jim ne bil pokazal, v zakladih mojih.

16

Nato reče Izaija Ezekiju: Čuj besedo GOSPODOVO!

17

Glej, dnevi pridejo, ko se odnese vse, kar je v hiši tvoji in kar so shranili očetje tvoji do tega dne, v Babilon; nič ne bo ostalo, pravi GOSPOD.

18

Tudi sinov tvojih, ki pridejo iz tebe, ki jih boš rodil, vzemo, da bodo dvorniki v gradu kralja babilonskega.

19

In Ezekija reče Izaiju: Dobra je beseda GOSPODOVA, ki si jo govoril. Še reče: Ni li tako? samo da bode mir in stanovitnost v dnevih mojih!

20

A druge zgodbe Ezekijeve in vsa moč njegova in kako je napravil ribnik in vodovod in napeljal vodo v mesto, ali ni zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?In Ezekija je legel k očetom svojim, in Manasej, sin njegov, je kraljeval na mestu njegovem.

21

In Ezekija je legel k očetom svojim, in Manasej, sin njegov, je kraljeval na mestu njegovem.