Geneza 49

1

In Jakob skliče sinove svoje ter reče: Zberite se, da vam oznanim, kar se vam bo godilo v poznejših dnevih.

2

Zberite se in čujte, sinovi Jakobovi, poslušajte, pravim, Izraela, očeta svojega!

3

Ruben, ti si prvenec moj, moč moja in začetek mogočnosti moje, prednji v visokosti in prednji v krepkosti!

4

Vzkipel si kakor voda, ne boš imel prednosti, kajti vzpel si se na očeta svojega ležišče; tedaj si je onečastil. Šel je na postelj mojo!

5

Simeon in Levi sta brata: silovitosti orodje njiju meča.

6

V skrivni njun posvet ne pridi duša moja, v njiju shod se ne druži slava moja; zakaj v jezi svoji sta ubila moža, in v razuzdanosti svoji sta ohromila junca.

7

Prokleta njiju jeza, ker silna je bila, in njiju togota, ker neusmiljena je bila: razdelim ju v Jakobu in ju razkropim v Izraelu.

8

Juda, tebe, da, tebe bodo slavili bratje tvoji; roka tvoja bode sovražnikom tvojim na tilniku, priklanjali se ti bodo očeta tvojega sinovi.

9

Levov mladič je Juda; od plena, sin moj, si prišel kvišku. Počivajoč leži kakor lev in kakor levinja, kdo se ga drzne zbuditi?

10

Ne vzame se žezlo od Jude, niti vladarska palica izmed nog njegovih, dokler ne pride Šilo [T. j. pokoj; drugi tolmačijo: dokler ne pride v Silo.], in njemu bode pokorščina narodov.

11

Priveže za trto osliča svojega in za plemenito trto oslice svoje mladiča ter pere v vinu obleko svojo in v krvi grozdja plašč svoj;

12

oči so mu žareče od vina in zobje beli od mleka.

13

Zebulon bo prebival ob pristanišču morskem in pristanišče bo ladjam in stran njegova proti Sidonu.

14

Isahar je osel močnih kosti, ležeč med ograjami.

15

Ko bo videl, da je pokoj dober in da je prijetna dežela njegova, podstavi ramo svojo, da nosi tovor, in postane davku podvržen tlačan.

16

Dan bo sodil ljudstvo svoje kakor eden rodov Izraelovih.

17

Dan bode kakor kača ob potu, gad ob stezi, ki pika konja v kopita, da se jezdec zvrne znak.

18

Rešenje tvoje čakam, o GOSPOD!

19

Gad, bojna gneča bo pritiskala nanj, on pa jim bo pritiskal na pete.

20

Od Aserja pride maščoba, kruh njegov, in on bo dajal slaščice kraljeve.

21

Neftali je košuta izpuščena, on govori besede lepe.

22

Sin rodovitnega drevesa je Jožef, sin rodovitnega drevesa ob studencu, mladike njegove se vzpenjajo čez zidovje.

23

Hudo so ga užalili in nanj streljali in ga preganjali lokostrelci:

24

vendar nepremičen ostane lok njegov in gibčni lahti rok njegovih, po rokah Mogočnega Jakobovega. Odtod je pastir, kamen Izraelov:

25

od mogočnega Boga očeta tvojega, ki ti bo pomagal, in od Vsegamogočnega, ki te bo blagoslovil z blagoslovi nebes odzgoraj, z blagoslovi globine odspodaj, z blagoslovi prsi in maternice.

26

Blagoslovi očeta tvojega presegajo blagoslove prednikov mojih do meje hribov večnih; bivajo naj na glavi Jožefovi in na temenu Odličnega med svojimi brati.

27

Benjamin je volk, ki trga; zgodaj uživa rop in na večer deli plen.

28

Vsi ti so dvanajsteri rodovi Izraelovi; in to jim je govoril njih oče, ko jih je blagoslavljal; vsakega izmed njih je blagoslovil, kakor mu je bil določen blagoslov.

29

In zapove jim in jim reče: Ko bom zbran k ljudstvu svojemu, pokopljite me pri mojih očetih, v jamo, ki je na njivi Efrona Hetejca,

30

v jamo, ki je na njivi Makpeli, nasproti Mamri v deželi Kanaanski, ki jo je kupil Abraham ž njivo vred od Efrona Hetejca v groba posest:

31

tam so pokopali Abrahama in Saro, ženo njegovo, tam so pokopali Izaka in Rebeko, ženo njegovo, in tam sem pokopal Lejo.

32

Kupljena je ona njiva in jama, ki je na njej, od Hetovih sinov.In ko je Jakob nehal zapovedovati sinom svojim, potegne noge svoje v posteljo in umrje, in zbran je bil k svojim ljudstvom.

33

In ko je Jakob nehal zapovedovati sinom svojim, potegne noge svoje v posteljo in umrje, in zbran je bil k svojim ljudstvom.