Sveto pismo v enem letu
Julij 22


Apostolska Dela 10:1-23
1. Bil je pa neki mož v Cezareji po imenu Kornelij, stotnik trume, ktera se je imenovala Italijska,
2. Pobožen in bogaboječ z vso hišo svojo, kteri je dajal veliko miloščine ljudém, in je molil k Bogu neprenehoma;
3. Videl je v prikazni razločno, okoli devete ure dné, angelja Božjega, da je prišel k njemu, in mu je rekel: Kornelij!
4. On pa, pogledavši na-nj in uplašivši se, reče: Kaj je, Gospod? Pa mu reče: Molitve tvoje in miloščine tvoje so prišle v spomin pred Bogom.
5. In sedaj pošlji v Jopo móž, in pokliči Simona, kteri ima priimek Peter;
6. On gostuje pri nekem Simonu strojarji, komur je hiša pri morji: on ti bo povedal, kaj ti je treba storiti.
7. Ko je pa angelj, kteri je s Kornelijem govoril, odšel, pokliče dva od domačih svojih, in pobožnega vojaka izmed teh, kteri so mu služili;
8. In razloživši jim vse, pošlje jih v Jopo.
9. A drugi dan, ko so bili ti na poti in so se mestu bližali, izide Peter na streho molit, okoli šeste ure,
10. In postane lačen, in hotel je jesti. Ko so pa oni pripravljali, zamakne se,
11. In ugleda nebo odprto, in nekako posodo da shaja na-nj, kakor velik prt, za čvetere ogle privezana, in se spušča na zemljo;
12. V kterej so bile vse štirinogate in divje in lazeče živali zemlje, in tice nebeške.
13. In oglasí mu se glas: Vstani, Peter, zakolji in jej!
14. Peter pa reče: Nikakor ne, Gospod! kajti nikoli nisem jedel kaj nagnjusnega ali nečistega.
15. In glas mu zopet v drugo reče: Kar je Bog očistil, ne imej ti za nagnjusno.
16. To pa se je zgodilo trikrat. In zopet se je vzela posoda gor na nebo.
17. Ko je pa Peter sam pri sebi strmel, kaj bi bila ta prikazen, ktero je videl, in glej, možjé, kteri so bili poslani od Kornelija, izprašali so hišo Simonovo, in stali so pred vratmi;
18. In poklicavši, vpraševali so, če Simon s priimkom Peter tu gostuje.
19. Ko je pa Peter premišljeval o prikazni, reče mu Duh: Glej, trije možjé te iščejo;
20. Vstani torej, in snidi, in pojdi ž njimi, brez pomišljevanja; kajti jaz sem jih poslal.
21. In Peter snide k možém, kteri so bili od Kornelija k njemu poslani, in reče: Glej, jaz sem, kterega iščete; kaj je vzrok, za voljo kterega ste prišli?
22. Oni pa rekó: Kornelij stotnik, mož pravičen in pobožen, imajoč dobro pričevanje od vsega naroda Judovskega, prejel je povelje od angelja svetega, naj te pokliče v hišo svojo, da sliši besede od tebe.
23. Tedaj jih noter pokliče in vzeme pod streho. A drugi dan izide Peter ž njimi, in nekaj bratov, kteri so bili v Jopi, odide ž njim.