Sveto pismo v enem letu
September 23


Visoka Pesem 1:1-17
1. Pesem pesmi, ki je Salomonova.
2. O da bi me poljubil z ust svojih poljubom! ker ljubezen tvoja je boljša nego vino.
3. Mazila tvoja sladko diše, ime tvoje je kakor izlito mazilo; zato te ljubijo device.
4. Vleci me, in pohitimo za teboj! Vpeljal me je kralj v hrame svoje: radovati se hočemo in v tebi veseliti, hvaliti čemo ljubezen tvojo bolj nego vino. Iskreno te ljubijo.
5. Črna sem, ali ljubka, o hčere jeruzalemske, kakor kedarski šatori, kakor Salomonovi zastori.
6. Ne glejte me, ker sem začrnela, ker me je sonce opalilo. Matere moje sinovi so se srdili z mano, postavili so me za varuhinjo v vinogradih – a vinograda, ki je moj, nisem varovala!
7. Povej mi, o ti, ki ga ljubi duša moja, kje paseš čredo svojo? kje ji daješ počivati opoldne? ker čemu naj bi bila kakor tavajoča pri čredah tovarišev tvojih?
8. Ako ne veš, o najlepša med ženami, pojdi ven, po stopinjah ovac, in pasi kozliče svoje pri prebivališčih pastirjev.
9. Konju pri krasnem vozu Faraonovem te primerjam, o prijateljica moja!
10. Ljubka so lica tvoja med verižicami, vrat tvoj z nizom biserov.
11. Naredimo ti verižice zlate s srebrnimi kroglicami.
12. Dokler je kralj sedel pri omizju svojem, je vonjala narda moja vonjavo svojo.
13. Ljubi moj mi je kitica mire, ki leži med mojimi prsmi.
14. Ljubi moj mi je šopek ciprovih cvetlic iz vinogradov v Engedi.
15. Glej, lepa si, prijateljica moja, glej, lepa si, oči tvoje so kakor golobice.
16. Glej, lep si, ljubi moj, da, ljubezniv, tudi najino ležišče je mlado zelenje.Tramovje hiše najine je cedrovo in obložci najini cipresovi.
17. Tramovje hiše najine je cedrovo in obložci najini cipresovi.

Visoka Pesem 2:1-17
1. Jaz sem roža saronska, lilija v dolinah.
2. Kakor lilija med trnjem, tako je prijateljica moja med hčerami.
3. Kakor jablan med drevjem v gozdu, tako je ljubi moj med sinovi. V senci njegovi sem želela sedeti in sedim, in sad njegov je sladak grlu mojemu.
4. Vpeljal me je v hišo, kjer se gostujejo, in zastava njegova nad menoj je ljubezen.
5. Okrepčajte me z grozdnimi gručami, poživite me z jabolki, ker sem bolna od ljubezni!...
6. Levica njegova je pod glavo mojo in z desnico svojo me objema.
7. Rotim vas, hčere jeruzalemske, pri gazelah in pri košutah poljskih, da ne prebudite in ne predramite ljubezni, dokler ji je drago.
8. Glas ljubega svojega čujem! glej, on prihaja, skače po gorah, poskakuje po hribih.
9. Ljubi moj je podoben gazeli ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda skozi okno, zre skozi omrežje.
10. Izpregovoril je ljubi moj in mi veli: „Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
11. Zakaj, glej, zima je minila, deževje je prešlo, konec mu je.
12. Cvetje se prikazuje po zemlji, čas petja je prišel, in grlice glas se sliši v deželi naši;
13. smokovec rumeni zarodke smokev svojih, in vinske trte poganjajo očesca in vonjajo duh svoj. Vstani, prijateljica moja, lepa moja, in pridi ven!
14. Golobica moja v razpoklinah pečevja, v skrivališču skalnih sten, daj, da vidim tvoj obraz, daj mi slišati svoj glas, ker glas tvoj je sladak in obraz tvoj miloviden.“
15. Polovite nam lisice, male lisice, ki kvarijo vinograde, zakaj naši vinogradi so v cvetu!
16. Ljubi moj je moj in jaz sem njegova; on pase čredo svojo med lilijami.Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.
17. Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se ljubi moj, in podoben bodi gazeli ali mlademu jelenu na razpokanih gorah.

Psalmi 104:1-9
1. Slavi, duša moja, GOSPODA! GOSPOD, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si oblekel;
2. ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator.
3. Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih,
4. ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči.
5. Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.
6. Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode.
7. Na karanje tvoje so pobegnile, pred groma tvojega glasom so urno bežale –
8. dvignile so se gore, pogreznile se doline – na mesto, katero si jim bil ustanovil.
9. Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo.

Pregovori 24:15-16
15. Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega!
16. Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo.

1 Korinčanom 11:17-34
17. Ko pa to naročam, ne hvalim, da se ne na boljše, temuč na hujše shajate.
18. Kajti prvič, kadar se shajate v zboru, slišim da so razpori med vami, in nekoliko verjamem to.
19. Zakaj potrebno je, da so tudi krivoverstva [Ali: stranke, ločine.] med vami, da se pokažejo med vami, kateri so v veri izkušeni.
20. Ko se torej shajate na en kraj, to ni Gospodovo večerjo jesti;
21. kajti ob vaši skupni jedi užije vsak svojo večerjo poprej, in tako je eden lačen, a drugi se opija.
22. Nimate li mar hiš, da v njih jeste in pijete? Ali pa zaničujete zbor Božji in sramotite tiste, ki nimajo ničesar? Kaj naj vam rečem? naj vas hvalim? Vtem ne hvalim.
23. Zakaj jaz sem prejel od Gospoda, kar sem tudi vam izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, v kateri je bil izdan, vzel kruh
24. in, zahvalivši se, ga je prelomil in rekel: Vzemite, jejte: to je moje telo, ki je za vas; to delajte v moj spomin.
25. Tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkolikrat pijete, v moj spomin.
26. Kajti kolikorkolikrat jeste ta kruh in pijete ta kelih, oznanjujete smrt Gospodovo, dokler ne pride.
27. Zatorej kdor jé ta kruh in pije kelih Gospodov nevredno, kriv bo telesa in krvi Gospodove.
28. Ali človek naj izkuša sam sebe in tako naj jé od kruha in pije od keliha;
29. zakaj kdor jé in pije nevredno, jé in pije sebi sodbo, ker ne razločuje telesa Gospodovega.
30. Zato so mnogi med vami slabi in bolni in dosti jih spi.
31. Ko bi pa mi sami sebe razsojali, ne bi bili sojeni.
32. Ko smo pa sojeni, nas strahuje Gospod, da ne bi bili s svetom obsojeni.
33. Tako, bratje moji, ko se shajate k jedi, čakajte drug drugega.Je li pa kdo lačen, jej doma, da bi se ne shajali na obsojenje. Drugo pa uredim, kadar pridem.
34. Je li pa kdo lačen, jej doma, da bi se ne shajali na obsojenje. Drugo pa uredim, kadar pridem.