Sveto pismo v enem letu
April 26


Devteronomij 25:1-19
1. Ako nastane prepir med možmi in pridejo na sodišče, da jih sodijo: tedaj naj opravičijo pravičnega, krivičnega pa obsodijo.
2. In če je krivični zaslužil palico, ukaži sodnik, naj ga polože na tla ter ga tepo vpričo njega; udarcev število bodi primerno njegovi krivici.
3. Štirideset mu jih sme priložiti, več pa ne, da ne bi, ako bi nadaljeval in ga tepel še z mnogimi udarci, bil preveč ogrdobljen brat tvoj pred tvojimi očmi.
4. Ne zaveži gobca volu, ko vrši žito.
5. Ko stanujeta brata skupaj in eden izmed njiju umre, pa nima sina, naj se žena umrlega ne omoži stran s tujim, temuč njen dever naj gre k njej in jo vzame za ženo in pri njej izvrši moževega brata dolžnost:
6. prvenec namreč, ki ga bo rodila, nastopi v ime svojega brata, ki je umrl, da se ne iztrebi njegovo ime iz Izraela.
7. Ako pa možu ni všeč vzeti svoje jetrve, naj gre ona k mestnim vratom pred starejšine in reče: Moža mojega brat se brani, obuditi ime bratu svojemu v Izraelu, noče izvršiti pri meni moževega brata dolžnosti.
8. Nato naj ga pokličejo starejšine njegovega mesta ter mu prigovarjajo. Ako ostane pri tem in poreče: Ni mi všeč vzeti je,
9. naj pristopi njegovega brata žena k njemu pred očmi starejšin, mu sezuje čevelj z noge ter mu pljune v obraz, in naj izpregovori ter reče: Tako naj se stori vsakemu možu, ki noče obstanka ohraniti svojega brata rodbini.
10. In njegovo ime naj se imenuje v Izraelu: Sezutega hiša.
11. Ko se dva moža stepeta in priteče enega žena, da bi otela svojega moža pesti tistega, ki ga bije, pa iztegne roko in ga popade za njegov sram,
12. tedaj ji odsekaj roko; naj ji ne prizanese tvoje oko.
13. Ne imej v mošnji svoji dvojnih uteži, malih in velikih.
14. Ne imej v hiši svoji dvojne efe, večje in manjše.
15. Rabi popolne in pravične uteži, tudi popolno in pravično efo, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog.
16. Zakaj gnusoba GOSPODU, tvojemu Bogu, so vsi, ki delajo kaj takega, vsi, ki ravnajo nepravično.
17. Spominjaj se, kaj ti je storil Amalek na poti, ko ste šli iz Egipta:
18. kako te je napadel ob potu in pobil tvoj zadnji voj, vse slabotne, ki so zaostali, ko ste bili trudni in onemogli, in ni se bal Boga.Ko ti torej GOSPOD, tvoj Bog, da pokoj od vseh tvojih sovražnikov vseokrog, v deželi, ki ti jo da v dediščino GOSPOD, tvoj Bog, da si jo prilastiš, tedaj izbriši spomin Amaleka izpod neba. Ne pozabi tega!
19. Ko ti torej GOSPOD, tvoj Bog, da pokoj od vseh tvojih sovražnikov vseokrog, v deželi, ki ti jo da v dediščino GOSPOD, tvoj Bog, da si jo prilastiš, tedaj izbriši spomin Amaleka izpod neba. Ne pozabi tega!

Devteronomij 26:1-19
1. Ko prideš v deželo, ki ti jo v dediščino daje GOSPOD, tvoj Bog, in ko si jo prilastiš in boš prebival v njej,
2. tedaj vzemi prvin vseh zemeljskih sadov, ki jih spraviš iz dežele, ki ti jo da GOSPOD, tvoj Bog, in jih deni v koš in pojdi na mesto, ki si ga izvoli GOSPOD, tvoj Bog, da ondi prebiva ime njegovo.
3. In pridi k duhovniku, ki bode v tem času, in mu reci: Priznavam danes GOSPODU, tvojemu Bogu, da sem prišel v deželo, za katero je prisegel GOSPOD našim očetom, da nam jo da.
4. In duhovnik naj ti vzame koš iz roke ter ga postavi pred oltar GOSPODA, tvojega Boga.
5. In izpregovóri in reci pred GOSPODOM, Bogom svojim: Izgubljen Aramejec je bil oče moj in šel je doli v Egipt in ondi bival kot tujec z majhnim krdelcem, a postal je tam v narod velik, mogočen in mnogoštevilen.
6. Egipčani pa so grdo ravnali z nami, stiskali so nas ter nam nakladali težko službo.
7. In klicali smo h GOSPODU, Bogu svojih očetov, in GOSPOD je uslišal naš glas in videl našo revo, naš trud in našo stisko,
8. in izpeljal nas je GOSPOD iz Egipta z mogočno roko in iztegnjeno ramo, z veliko grozo, z znamenji in s čudeži,
9. ter nas je privedel v ta kraj in nam dal to deželo, deželo, v kateri teče mleko in med.
10. In sedaj, glej, sem prinesel prvine zemeljskih sadov, ki si mi jih dal ti, o GOSPOD. In polóži jih pred GOSPODA, svojega Boga, in moli pred GOSPODOM, Bogom svojim.
11. In veséli se vseh dobrot, ki jih je GOSPOD, tvoj Bog, dodelil tebi in tvoji hiši, ti in levit in tujec, ki je pri tebi.
12. Ko spraviš docela vse desetine svojih prirastkov v tretjem letu, ki je leto desetinjenja, in daš levitu, tujcu, siroti in vdovi, da jedo znotraj tvojih vrat in se nasitijo:
13. tedaj reci pred GOSPODOM, Bogom svojim: Odnesel sem sveto darilo iz svoje hiše, tudi sem dal levitu, tujcu, siroti in vdovi po vsej zapovedi tvoji, ki si mi jo ukazal; nisem prestopil tvojih zapovedi, ne jih pozabil.
14. V žalosti svoji nisem jedel od tega, tudi nisem ničesar tega odnesel, ko sem bil nečist, tudi nisem dal od tega za mrliča; poslušal sem glas GOSPODA, svojega Boga, storil sem vse, kakor si mi zapovedal.
15. Poglej doli iz svetega prebivališča svojega, iz nebes, in blagoslovi ljudstvo svoje, Izraela, in deželo, ki si nam jo dal, kakor si bil prisegel očetom našim, deželo, kjer teče mleko in med.
16. Danes ti zapoveduje GOSPOD, tvoj Bog, da izpolnjuj vse te postave in sodbe: hrani jih torej in izpolnjuj iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje.
17. Danes si se zarekel GOSPODU, da bodi tvoj Bog in da hočeš hoditi po njegovih potih ter izpolnjevati postave in zapovedi in sodbe njegove in poslušati njegov glas.
18. In GOSPOD se ti je danes zarekel, da mu bodi ljudstvo lastnine, kakor ti je bil obljubil, in da izpolnjuj vse njegove zapovedi,ter da te hoče storiti višjega mimo vseh narodov, ki jih je ustvaril, v hvali in v imenu in v časti, da bi ti bil sveto ljudstvo GOSPODU, Bogu svojemu, kakor je govoril.
19. ter da te hoče storiti višjega mimo vseh narodov, ki jih je ustvaril, v hvali in v imenu in v časti, da bi ti bil sveto ljudstvo GOSPODU, Bogu svojemu, kakor je govoril.

Psalmi 39:7-11
7. In sedaj, česa naj pričakujem, o Gospod? Nada moja se ozira v te.
8. Vseh prestopkov mojih me reši, nespametnežem v zasmeh me ne izpostavi.
9. Molčim, ne odprem ust svojih, ker ti si vse prav storil.
10. Obrni od mene bič svoj, od udarca roke tvoje omahujem.
11. Ko s kaznimi za krivde pokoriš človeka, uničuješ kakor molj sukno lepoto njegovo –zares, zgolj ničevost je sleherni človek. (Sela.)

Pregovori 13:4-6
4. Želi, a ničesar ne doseže duša lenuhova, pridnih pa duša se bo redila.
5. Pravičnik sovraži lažnivost, brezbožnik pa dela smrad in sramoto.
6. Pravičnost straži nedolžnega na potu, krivica pa grešnika izpodnaša.

Luku 6:1-26
1. Zgodi se pa drugo-prvo soboto, da gre skozi setve, in učenci njegovi trgajo klasje, ga manejo z rokami in jedo.
2. Nekateri farizejev pa reko: Zakaj delate, kar se ne sme delati ob sobotah?
3. In odgovori in jim reče Jezus: Ali niste še brali tega, kar je storil David, ko se je ulačnil on in kateri so bili ž njim?
4. Kako je šel v hišo Božjo in je vzel predložene kruhe in jih jedel ter dal tudi tistim, ki so bili ž njim: katerih ne sme nihče jesti, razen samo duhovniki.
5. In reče jim: Sin človekov je tudi sobote gospodar.
6. Zgodi se pa v drugo soboto, da gre v shodnico in uči. In tam je bil človek, čigar desna roka je bila usehla.
7. Pismarji in farizeji so pa pazili nanj, če bo tudi v soboto ozdravljal, da bi našli tožbo zoper njega.
8. A on je vedel njih misli; veli pa možu, ki je imel suho roko: Vstani in stopi na sredo! In vstane in se ustopi.
9. Jezus pa jim reče: Vprašam vas: kaj velja ob sobotah: dobro delati ali hudo, življenje oteti ali pogubiti?
10. In pogledavši jih vse okrog, reče človeku: Iztegni roko svojo! In on stori tako, in roka njegova je bila zopet zdrava.
11. A oni postanejo togote vsi neumni, in pomenkujejo se med seboj, kaj bi storili Jezusu.
12. Zgodi se pa tiste dni, da odide na goro molit, in vztraja vso noč v molitvi k Bogu.
13. In ko se zdaní, pokliče učence svoje; in izvoli jih dvanajst izmed njih, katerim tudi da ime apostoli:
14. Simona, ki mu je tudi dal ime Peter, in Andreja, njegovega brata, Jakoba in Janeza, Filipa in Bartolomeja,
15. Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejevega in Simona, ki se imenuje Gorečnik,
16. Juda Jakobovega in Juda Iškariota, ki je postal izdajalec.
17. In gre ž njimi doli in se ustavi na ravnem kraju, in okrog njega velika truma učencev njegovih in velika množica ljudstva iz vse Judeje in iz Jeruzalema in iz Tirskega in Sidonskega primorja, ki so bili prišli, da bi ga slišali in da bi jih ozdravil njih bolezni;
18. in tisti, ki so jih mučili nečisti duhovi, so bili ozdravljeni.
19. In vsa množica je iskala, da bi se ga dotikali, ker moč je iz njega šla in ozdravljala vse.
20. In on, povzdignivši oči na učence svoje, pravi: Blagor vam ubogim, ker vaše je kraljestvo Božje.
21. Blagor vam, ki ste sedaj lačni, ker bodete nasičeni. Blagor vam, ki sedaj jokate, ker se boste smejali.
22. Blagor vam, kadar vas ljudje mrzé in kadar vas izobčujejo in sramoté in zametujejo vaše ime kot hudobno zaradi Sina človekovega.
23. Radujte se tisti dan in poskakujte! Kajti glejte, veliko je plačilo vaše v nebesih; ravno tako namreč so delali prorokom njih očetje.
24. Toda gorje vam bogatim, kajti prejeli ste tolažbo svojo.
25. Gorje vam, ki ste sedaj nasičeni, ker bodete lačni. Gorje vam, ki se sedaj smejete, ker žalovali boste in jokali.
26. Gorje vam, kadar dobro o vas govore vsi ljudje; kajti ravno tako so delali njih očetje lažnivim prorokom.