Biblija Načrt Branje
Decembra 9


Daniel 5:1-30
1. Belsazar kralj je napravil tisočim mogočnežem svojim veliko gostovanje in je pil vino pred tisočimi.
2. Belsazar zapove, ko se je napil vina, naj prineso zlate in srebrne posode, ki jih je bil oče njegov Nebukadnezar vzel iz templja v Jeruzalemu, da bodo pili iz njih kralj in mogočneži njegovi, žene in priležnice njegove.
3. Tedaj prineso zlate posode, ki so bile vzete iz svetišča hiše Božje v Jeruzalemu; in pili so iz njih kralj in mogočneži njegovi, žene in priležnice njegove.
4. Pili so vino in hvalili bogove iz zlata in srebra, iz brona, železa, lesa in kamena.
5. V isti uri se pokažejo prsti človeške roke in pišejo, svetilniku nasproti, po pobeljeni steni kraljeve palače. In kralj je videl konec roke, ki je pisala.
6. Tedaj se izpremeni jasno lice kraljevo in misli njegove ga preplašijo, in vezi njegovega ledja se razrešijo in koleni trkata drugo ob drugo.
7. Kralj glasno zakliče, naj pripeljejo noter rotilce, Kaldejce in vedeževalce. Potem kralj izpregovori in veli modrijanom babilonskim: Kdor koli prečita to pismo in mi oznani njega razlago, bo oblečen v škrlat, dobi zlato verižico na vrat in bode tretji oblastnik v kraljestvu.
8. Nato pridejo vsi modrijani kraljevi; a niso mogli čitati pisma, ne oznaniti kralju razlage njegove.
9. Tedaj se kralj Belsazar silno prestraši in barva v licu se mu izpremeni, in mogočneži njegovi so bili v strahu.
10. Vsled besed kraljevih in mogočnežev njegovih stopi stara kraljica v jedilno dvorano. Kraljica izpregovori in reče: Kralj, žívi vekomaj! Naj te ne plašijo misli tvoje in ne izpremeni se naj jasnost lica tvojega!
11. Je mož v kraljestvu tvojem, v katerem je svetih bogov duh; in v dneh očeta tvojega se je pokazalo v njem razsvetljenje in razumnost in modrost enaka modrosti bogov; in kralj Nebukadnezar, oče tvoj, ga je postavil za višjega pismoukov, rotilcev, Kaldejcev in vedeževalcev, tvoj oče, o kralj!
12. zato ker je imel tisti Daniel, ki mu je kralj dal ime Beltsazar, odličnega duha in znanje in razumnost, da je razlagal sanje in razjasnjeval zagonetke in razreševal zamotane reči. Pokličejo naj torej Daniela, in on oznani razlago.
13. Nato so pripeljali Daniela pred kralja. Kralj izpregovori in reče Danielu: Si li ti Daniel, eden iz ujetnikov Judovih, ki jih je pripeljal z Judovega kralj, oče moj?
14. Slišal sem zate, da je duh bogov v tebi ter da so našli pri tebi razsvetljenje in razumnost in izredno modrost.
15. In sedaj so bili pripeljani predme modrijani, rotilci, da bi prečitali to pismo in mi oznanili njega razlago; ali ne morejo pomena stvari razložiti.
16. O tebi sem pa slišal, da moreš dati razlago in razrešiti zamotane reči. Če torej moreš prečitati to pismo in mi njega razlago oznaniti, boš oblečen v škrlat, zlato verižico dobiš na vrat in tretji oblastnik bodeš v kraljestvu.
17. Tedaj odgovori Daniel in reče kralju: Darovi tvoji naj ostanejo tebi in darila svoja daj drugemu; vendar prečitam pismo kralju in mu oznanim razlago.
18. Ti, o kralj! Bog Najvišji je dal Nebukadnezarju, očetu tvojemu, kraljestvo in velikost in čast in slavo;
19. in zavoljo velikosti, ki mu jo je dal, so trepetala vsa ljudstva, vsi narodi in jeziki in se ga bali. Kogar je hotel, je ubil, in kogar je hotel, je ohranil živega; kogar je hotel, je poveličal, in kogar je hotel, je ponižal.
20. Toda ko se je prevzelo srce njegovo in se je zakrknil duh njegov in je postal prezaupen, je bil pahnjen s kraljevskega prestola in njegovo veličastvo mu je bilo vzeto.
21. In vržen je bil izmed otrok človeških in srce mu je postalo enako zverinskemu in bivališče je imel z divjimi osli; redili so ga s travo kakor vole in telo njegovo se je močilo z roso nebeško, dokler ni spoznal, da Bog Najvišji vlada v kraljestvu človeškem ter postavi čezenj, kogar hoče.
22. In ti, Belsazar, sin njegov, si nisi ponižal srca svojega, čeprav si vedel to vse.
23. A ti si se povzdignil zoper Gospoda nebes; in prinesli so predte posode hiše njegove, ti pa in mogočneži tvoji, žene in priležnice tvoje, vi ste pili vino iz njih. In hvalil si bogove iz srebra in zlata, iz brona, železa, lesa in kamena, ki ne vidijo, ne slišijo in ne čutijo; Boga pa, v čigar roki je dihanje tvoje in pri katerem so vsa pota tvoja, nisi poslavil.
24. Tedaj je bil poslan del tiste roke izpred Njega in to pismo narisano.
25. In to je pismo, ki je bilo narisano: MENE, MENE, TEKEL UFARSIN. [T. j. Seštet, seštet, pretehtan in razdeljen.]
26. To pa je razlaga reči: MENE: seštel je Bog kraljevanje tvoje in mu naredil konec.
27. TEKEL: pretehtan si bil na tehtnici in prelehak si se izkazal.
28. PERES: razdeljeno je kraljestvo tvoje in dano Medom in Peržanom.
29. Tedaj zapove Belsazar, in oblekli so Daniela v škrlat in mu deli zlato verižico okoli grla in razglasili, da bodi tretji oblastnik v kraljestvu.
30. Še to noč je bil umorjen Belsazar, kralj Kaldejcev.In Darij Medec je dobil kraljestvo, ko je bil blizu dvainšestdeset let star.

Daniel 6:1-28
1. Vzvidelo se je pa Dariju postaviti nad kraljevino sto in dvajset namestnikov, ki naj bodo po vsej kraljevini,
2. in čeznje tri vojvode, katerih eden je bil Daniel: da jim bodo dajali račune tisti namestniki ter da kralj ne bo imel škode.
3. Tedaj je ta Daniel nadkriljeval vojvode in namestnike, ker je bil odličen duh v njem; in kralj ga je mislil postaviti nad vse kraljestvo.
4. Tedaj so vojvode in namestniki gledali, kako bi našli kaj zoper Daniela, da bi ga tožili zastran kraljestva; ali niso mogli dobiti razloga za tožbo, ne hudega dejanja, zato ker je bil zvest in pregreška ali hudega dejanja ni bilo zaslediti pri njem.
5. Nato so rekli tisti možje: Ne dobimo razloga za tožbo zoper tega Daniela, razen če najdemo kaj zoper njega, kar zadeva Boga njegovega postavo.
6. Potem se ta vojvoda in namestniki pripodé h kralju ter ga ogovore takole: Kralj Darij, žívi vekomaj!
7. Vsi vojvode kraljestva, oblastniki in namestniki, svetovalci in deželni glavarji, so se posvetovali in sklenili, naj se postavi kraljev zakon in izda ostra prepoved: kdorkoli bo v tridesetih dneh kaj prosil kateregasibodi boga ali človeka razen tebe, o kralj, bodi vržen v levnjak!
8. Sedaj torej, o kralj, izdaj to prepoved in podpiši spis, ki se ne sme izpremeniti po postavi Medov in Peržanov, ki je neomajna.
9. Zatorej je kralj Darij podpisal spis in prepoved.
10. In ko je Daniel zvedel, da je spis podpisan, je šel v hišo svojo (imel pa je v zgornji sobi svoji odprta okna proti Jeruzalemu) in je trikrat vsak dan padel na kolena in molil in se zahvaljeval pred Bogom svojim, prav kakor je delal poprej.
11. Tedaj se pripode ti možje in zalotijo Daniela, da moli in milo prosi pred Bogom svojim.
12. Potem pristopijo in govore pred kraljem glede kraljeve prepovedi: Nisi li podpisal prepovedi, da bodi vsak, ki bo v tridesetih dneh prosil kaj katerega boga ali človeka razen tebe, o kralj, vržen v levnjak? Kralj odgovori in reče: Res je to po postavi Medov in Peržanov, ki je neomajna.
13. Nato odgovore in reko pred kraljem: Tisti Daniel, ki je izmed ujetnikov iz Judeje, se ne meni zate, o kralj, ne za prepoved, ki si jo podpisal, temuč trikrat na dan opravlja svojo molitev.
14. Kralju pa, ko je slišal te besede, ni bilo nikakor pogodu in se je namenil v srcu, da reši Daniela; in do solnčnega zahoda si je prizadeval ga oteti.
15. Tedaj se pripode ti možje h kralju in mu reko: Vedi, o kralj, da je pri Medih in Peržanih postava, da se ne sme izpremeniti nobena prepoved, ne naredba, ki jo je kralj postavil.
16. Nato kralj zapove, in pripeljejo Daniela ter ga vržejo v levnjak. Kralj izpregovori in reče Danielu: Bog tvoj, ki mu služiš neprestano, on naj te reši!
17. In prineso kamen ter ga polože vrhu jame, in kralj ga zapečati s prstanom svojim in s svojih mogočnežev prstani, da bi se glede Daniela nič ne izpremenilo.
18. Nato odide kralj v palačo svojo ter prenoči ob postu, ne dovoli žen pripeljati predse, in spanje ga mine.
19. In vstane kralj z jutranjo zarjo, ko se je svitalo, in hitro gre k levnjaku.
20. In ko se približa jami, zavpije po Danielu z žalostnim glasom. Kralj izpregovori in reče Danielu: O Daniel, živega Boga služabnik, ali te je mogel Bog tvoj, ki mu služiš neprestano, rešiti levov?
21. Nato reče Daniel kralju: O kralj, žívi vekomaj!
22. Moj Bog je poslal angela svojega, in zaprl je žrela levom, da mi niso škodovali, kajti pred njim sem bil spoznan za nedolžnega, in tudi pred teboj, kralj, nisem storil nič žalega.
23. Tega se kralj silno oveseli in zapove, naj izvlečejo Daniela iz jame. In potegnejo Daniela iz jame, in nobene poškodbe ni bilo videti na njem, ker je upal v Boga svojega.
24. In kralj zapove, in pripeljejo tiste može, ki so ovadili Daniela, in vržejo v levnjak nje, njih otroke in žene; in niso še prileteli do tal v jamo, že so jih levi zgrabili ter jim vse kosti strli.
25. Tedaj je kralj Darij pisal vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži!
26. Povelje dajem, da naj po vsej kraljevini, kamor sega gospostvo moje, ljudje trepetajo in se boje Boga Danielovega; zakaj on je živi Bog in ostane večno, in gospostvo njegovo bo trajalo do konca;
27. on rešuje in otimlje ter dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji: ta je otel Daniela iz oblasti levov.In ta Daniel je imel srečo ob kraljevanju Darija in ob kraljevanju Cira, Perzijca.
28. In ta Daniel je imel srečo ob kraljevanju Darija in ob kraljevanju Cira, Perzijca.

Psalmi 136:10-26
10. Ki je udaril Egipčane v njih prvorojencih, ker vekomaj traja milost njegova.
11. In je izpeljal Izraela izmed njih, ker vekomaj traja milost njegova.
12. Z močno roko in z iztegnjeno ramo, ker vekomaj traja milost njegova.
13. Ki je razdelil Rdeče morje, ker vekomaj traja milost njegova;
14. in peljal Izraela po sredi njegovi, ker vekomaj traja milost njegova;
15. in pahnil Faraona in vojsko njegovo v Rdeče morje, ker vekomaj traja milost njegova.
16. Ki je peljal ljudstvo svoje skozi puščavo, ker vekomaj traja milost njegova.
17. Ki je udaril kralje velike, ker vekomaj traja milost njegova.
18. In pobil je kralje veličastne, ker vekomaj traja milost njegova.
19. Sihona, kralja amorejskega, ker vekomaj traja milost njegova.
20. In Oga, kralja basánskega, ker vekomaj traja milost njegova.
21. In dal je njih deželo v dediščino, ker vekomaj traja milost njegova.
22. V dediščino Izraelu, svojemu hlapcu, ker vekomaj traja milost njegova.
23. Ki se nas je spomnil v ponižanju našem, ker vekomaj traja milost njegova.
24. In nas je otel nasprotnikov naših, ker vekomaj traja milost njegova.
25. Ki daje hrane vsemu mesu, ker vekomaj traja milost njegova.Zahvaljujte Boga mogočnega nebes, ker vekomaj traja milost njegova.
26. Zahvaljujte Boga mogočnega nebes, ker vekomaj traja milost njegova.

Pregovori 29:12-13
12. Ako vladar rad posluša lažnivosti besede, bodo vsi služabniki njegovi brezbožni.
13. Ubožec in oderuh se srečujeta; obeh oči razsvetljuje GOSPOD.

2 Petrovo 2:1-22
1. Nastopili so pa tudi lažnivi proroki v ljudstvu, kakor bodo tudi med vami lažnivi učitelji, ki bodo vtihotapljali pogubne krive nauke in zatajevali celo Gospoda, ki jih je odkupil, in s tem si pripravljali naglo pogubo.
2. In mnogo jih bo hodilo za njih razuzdanostmi, zavoljo katerih se bo preklinjala pot resnice.
3. In v lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami; katerim sodba že zdavnaj ne odlaša, in poguba njih ne dremlje.
4. Kajti Bog ni prizanesel angelom, ki so grešili, temuč jih je z verigami teme pahnil v brezno in jih dal hraniti za sodbo;
5. in prvemu svetu ni prizanesel, temuč je kot osmega ohranil Noeta, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop čez svet brezbožnih;
6. in mesti Sodomo in Gomoro je obsodil v razpad ter ju upepelil, s čimer ju je za zgled postavil tistim, ki bodo brezbožno živeli;
7. in pravičnega Lota, trpečega od razuzdanega vedenja krivičnikov, je otel
8. (kajti s pogledom in sluhom je ta pravičnik dan na dan mučil pravično dušo svojo ž njih nepostavnimi deli, prebivajoč med njimi).
9. Gospod ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje,
10. najbolj pa nje, ki hodijo za mesom v poželenju oskrumbe in zaničujejo gospostvo. Predrzneži, svojevoljneži, ne boje se preklinjati veličanstev,
11. ko vendar angeli, po krepkosti in moči večji, ne izrekajo zoper nje pred Gospodom preklinjajoče sodbe.
12. Ti pa kakor nespametne živali, po naravi rojene za lov in klanje, ker preklinjajo, česar ne poznajo, se bodo pogubili v pogubi svoji,
13. prejemši krivice plačilo. Njim se veselje zdi požrešnost po dnevi, nesnage so in grdobe, razkošno žive v sleparstvih svojih in se goste z vami,
14. oči imajo polne prešeštvovanja in nikdar ne sitih greha, vabijo duše neutrjene, imajo srce vajeno v lakomnosti in so prokletstva otroci;
15. zapustili so ravno pot ter tavali in hodili po poti Balaama, sina Bosorjevega, ki je ljubil krivice plačilo,
16. a prejel posvarilo za lastno nepostavnost: brezglasno vprežno živinče je izpregovorilo s človeškim glasom ter zabranilo prorokovo nespamet.
17. Ti so studenci brez vode in megle, ki jih goni vihar, ki jim je shranjen mrak večne teme.
18. Kajti prešerno in ničemurno govoreč, vabijo s poželenjem mesa, z razuzdanostmi one, ki so komaj ubežali njim, ki hodijo v zmotnjavi,
19. obetajoč jim svobodo, ko so sami sužnji pogube; zakaj od kogar je kdo premagan, tistemu je postal suženj.
20. Če se namreč taki, ki so ubežali oskrumbam sveta po spoznanju Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, zopet zapleto vanje in so premagani, je postalo njih poslednje hujše od prvega.
21. Kajti bolje bi jim bilo, da bi ne bili spoznali pota pravičnosti, nego pa da so se po spoznanju obrnili zopet od dane jim svete zapovedi.Prigodilo se jim je pa po resničnem pregovoru: Pes se vrne k temu, kar je izbljuval, in svinja omita v lužo blatno.
22. Prigodilo se jim je pa po resničnem pregovoru: Pes se vrne k temu, kar je izbljuval, in svinja omita v lužo blatno.