Sveto pismo v enem letu
Avgust 16


Estera 3:1-15
1. Po teh dogodbah je kralj Ahasver velikega storil Hamana, sina Hamedata, Agagejca, in ga je povišal ter postavil stol njegov nad vse kneze, ki so bili pri njem.
2. In vsi hlapci kraljevi, ki so bili ob kraljevih vratih, so pripogibali kolena in padali na tla pred Hamanom, kajti tako je bil kralj zapovedal za njega. Ali Mardohej ni pripogibal kolen in ni padal na tla pred njim.
3. Tedaj reko kraljevi hlapci, ki so bili ob kraljevih vratih, Mardoheju: Zakaj prestopaš kraljevo zapoved?
4. In ko so mu tako vsak dan govorili in jih on ni slušal, naznanijo to Hamanu, da bi videli, bodo li obstale besede Mardohejeve; zakaj bil je jim povedal, da je Jud.
5. In ko je videl Haman, da Mardohej ne pripogiba kolen in se mu ne klanja do tal, se je ves razsrdil.
6. A zdelo se mu je premalo, da se loti Mardoheja samega; zakaj oznanili so mu, katerega ljudstva je Mardohej; zato je nameraval pokončati vse Jude, ki so bili po vsej kraljevini Ahasverovi, narod Mardohejev.
7. V prvem mesecu, ki je mesec Nisan, v dvanajstem letu kralja Ahasvera, so vrgli pur, to je žreb, pred Hamanom, vrgli so ga od dne do dne, od meseca do meseca, in zadeli so dvanajsti mesec, ki je mesec Adar.
8. In Haman reče kralju Ahasveru: Neko ljudstvo živi razkropljeno in zase ločeno med ljudstvi po vseh deželah kraljestva tvojega, in njega postave so drugačne nego vseh ljudstev, in po kraljevih postavah se ne ravna; zato ni kralju v prid, če ga trpi.
9. Ako je kralju ugodno, piši, da naj ga pogube; in jaz odtehtam deset tisoč talentov srebra v roke tistim, ki oskrbujejo kraljeva opravila, da ga neso v kraljevo zakladnico.
10. Tedaj si sname kralj prstan z roke ter ga da Hamanu, sinu Hamedata, Agagejcu, nasprotniku Judov.
11. In kralj reče Hamanu: Srebro bodi dano tebi, tudi tisto ljudstvo, da se ž njim stori, kar se ti dobro vidi.
12. Nato pokličejo kraljeve pisarje trinajsti dan v prvem mesecu, in napisalo se je po vsem, kakor je velel Haman, namestnikom kraljevim in oblastnikom, ki so bili nad vsako pokrajino, in knezom vsakega ljudstva, za vsako pokrajino po njeni pisavi in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku; v imenu kralju Ahasvera je bilo pisano in zapečateno s kraljevim prstanom.
13. In listi so bili poslani po hitrih slih v vse kraljeve pokrajine, da naj pokončajo, pomore in pogube vse Jude, mlade in stare, otročiče in žene, enega dne, na trinajsti dan dvanajstega meseca, ki je mesec Adar, in naj zaplenijo njih imetje.
14. In da bi se povelje izdalo v vsaki posamezni pokrajini, so objavili vsebino lista vsem ljudstvom, da naj bodo pripravljeni na ta dan.Brzi sli so hitro šli po besedi kraljevi, ko je bilo povelje izdano v Susanu v palači. Kralj in Haman pa sta sedla, da pijeta, mesto Susan pa je bilo zbegano.
15. Brzi sli so hitro šli po besedi kraljevi, ko je bilo povelje izdano v Susanu v palači. Kralj in Haman pa sta sedla, da pijeta, mesto Susan pa je bilo zbegano.

Estera 4:1-17
1. Ko je Mardohej zvedel, kaj se je zgodilo, raztrga svojo obleko in se ogrne z raševnikom in potrese s pepelom in gre ven v mesto ter vpije glasno in bridko.
2. In pride prav do vrat kraljevih; kajti nihče ni smel stopiti skozi vrata kraljeva, oblečen v raševnik.
3. In v vsaki pokrajini, kamorkoli je dospelo kraljevo povelje in njegov ukaz, je bila velika žalost med Judi, in postili so se in plakali in jadikovali ter mnogi so ležali na raševini in pepelu.
4. In Esterine dekle in njeni komorniki so prišli in so ji povedali o Mardoheju, in kraljica se je silno prestrašila. In pošlje oblačila, da bi se Mardohej vanje preoblekel in raševino dejal od sebe; on jih pa ni sprejel.
5. Tedaj pokliče Estera Hataha, enega kraljevih komornikov, ki ga ji je kralj dal v postrežbo, in mu naroči, naj gre k Mardoheju in zve, kaj je to in čemu tako dela?
6. Hatah torej gre ven k Mardoheju na mestni trg, ki je bil pred kraljevimi vrati.
7. In Mardohej mu pove vse, kar se mu je prigodilo, in število srebra, ki ga je Haman obljubil odtehtati v kraljevo zakladnico za Jude, da jih pogube.
8. Dal mu je tudi prepis lista s poveljem, ki je bilo izdano v Susanu, da se pokončajo, naj ga pokaže Esteri in ji to naznani ter naj ji veli, da gre noter h kralju in ga prosi usmiljenja ter pred obličjem njegovim milo prosi za ljudstvo svoje.
9. In Hatah pride in sporoči Esteri besede Mardohejeve.
10. Tedaj govori Estera s Hatahom ter mu da sporočilo za Mardoheja, rekoč:
11. Vsi kraljevi hlapci in ljudje kraljevih pokrajin vedo, da je ena postava za vsakega, bodisi mož ali žena, ki bi vstopil h kralju v notranji dvor, ne da bi bil poklican, da tak mora umreti, razen tistega, proti kateremu seže kralj z zlatim žezlom, da ostani živ. A jaz nisem bila pozvana, naj pridem noter h kralju, že trideset dni.
12. In sporoče Mardoheju besede Esterine.
13. Mardohej pa veli odgovoriti Esteri: Ne misli pri sebi, da se otmeš v kraljevi hiši sama mimo vseh Judov.
14. Kajti ako boš docela molčala v tem času, pride olajšava in rešitev Judom iz drugega kraja, ti pa in očeta tvojega hiša bosta pokončani. In kdo ve, ali nisi za tak čas, kakršen je sedaj, dosegla kraljestva?
15. Nato veli Estera odgovoriti Mardoheju:
16. Pojdi, zberi vse Jude, ki bivajo v Susanu, in postite se zame, da ne jeste in ne pijete tri dni, ne dan, ne noč; tudi jaz s svojimi deklami se bomo enako postile. In potem pojdem noter h kralju, dasi ni po postavi; in ako poginem, naj poginem!Odšel je torej Mardohej in storil vse, prav kakor mu je velela Estera.
17. Odšel je torej Mardohej in storil vse, prav kakor mu je velela Estera.

Psalmi 89:46-52
46. Doklej, GOSPOD, boš li se skrival vekomaj? gorela bo kakor ogenj jeza tvoja?
47. Spomni se me – kako sem kratkih dni! Za kako ničevost si ustvaril vse otroke človeške!
48. Kateri mož je, ki živi in ne bo videl smrti, ki zavaruje dušo svojo zoper oblast groba? (Sela.)
49. Kje so, o Gospod, milosti tvoje nekdanje, ki si jih prisegel Davidu v zvestobi svoji?
50. Spomni se, Gospod, sramote hlapcev svojih, da nosim v prsih svojih zasramovanje vseh teh mnogih ljudstev,
51. s katerim so sramotili sovražniki tvoji, GOSPOD, s katerim so sramotili maziljenca tvojega stopinje. —Slava GOSPODU vekomaj! Amen in Amen! Knjiga četrta.
52. Slava GOSPODU vekomaj! Amen in Amen! Knjiga četrta.

Pregovori 22:7-8
7. Bogatin gospoduje ubogim, in kdor jemlje naposodo, je hlapec posojevalcu.
8. Kdor seje krivico, žel bo nadlogo in šiba togote njegove mine.

Rimljanom 3:1-31
1. Kaj so torej Judje na boljšem? ali kaj hasni obreza?
2. Mnogo vsekakor. Najprvo, da so se jim zaupali izreki Božji.
3. Pa kaj, če niso verovali nekateri? Odpravi li njih nevera zvestost Božjo?
4. Nikakor ne! Temuč Bog naj se izkaže resničnega, a vsak človek lažnivca, kakor je pisano: „Da se opravičiš v svojih besedah in zmagaš, ko te bodo sodili“.
5. Če pa naša krivičnost potrjuje Božjo pravičnost, kaj porečemo? Da je Bog nepravičen, ko kaznuje v jezi? (po človeško govorim).
6. Nikakor ne! kajti kako bo sicer Bog sodil svet?
7. Če se je namreč resnica Božja po moji laži povečala v njegovo slavo, zakaj bi bil še tudi jaz sojen kot grešnik?
8. In ne smemo li govoriti, kakor nas nekateri obrekujejo in pravijo, da govorimo: Delajmo hudo, da pride iz tega dobro? Tehle čaka pravična sodba.
9. Kaj torej? Ali so Judje boljši? Nikakor ne. Kajti prej smo obtožili i Jude i Grke, da so vsi pod grehom,
10. kakor je pisano: „Ni pravičnega ne enega;
11. ni ga, ki bi bil razumen, ni ga, ki bi iskal Boga;
12. vsi so zašli s pota, vsi skup so se izpridili; ni ga, ki bi delal dobro, ni ga še enega ne.
13. Odprt grob je njih grlo, s svojimi jeziki varajo; kačji strup je pod njih ustnicami.
14. Njih usta so polna kletve in grenkobe.
15. Hitre so njih noge, da kri prelijó.
16. Pokončevanje in nadloga je na njih potih,
17. in poti miru niso spoznali.
18. Ni strahu Božjega pred njih očmi“.
19. Vemo pa, karkoli govori postava, govori tem, ki so pod postavo, da se vsaka usta zamaše in ves svet zapade sodbi Božji.
20. Kajti iz del postave ne bo opravičeno nobeno meso pred njim; zakaj po postavi prihaja spoznanje greha.
21. Sedaj pa se je brez postave razodela pravičnost Božja, izpričevana od postave in prorokov,
22. pravičnost namreč Božja po veri v Jezusa Kristusa vsem in za vse, ki verujejo. Kajti ni nobenega razločka:
23. zakaj vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje
24. in dobivajo opravičenje daroma ž njegovo milostjo po odkupu, ki je v Kristusu Jezusu;
25. ki ga je predstavil Bog kot sprave daritev po veri v njegovi krvi, da pokaže svojo pravičnost zaradi prizanašanja prejšnjim grehom
26. v času potrpljenja Božjega, z ozirom na dokaz svoje pravičnosti v sedanjem času, da bi bil Bog sam pravičen in opravičitelj tega, ki je iz vere Jezusove.
27. Kje je torej naša hvala? Izključena je. Po kakšni postavi? po postavi del? Ne, ampak po postavi vere.
28. Sodimo namreč, da se z vero opravičuje človek, brez del postave.
29. Ali je Bog samo Bog Judov? ni li tudi poganov? Da, tudi poganov,
30. ker je le eden Bog, ki opraviči obrezo iz vere in neobrezo po veri.Ali torej postavo odpravljamo po veri? Nikakor ne, temuč postavo postavljamo.
31. Ali torej postavo odpravljamo po veri? Nikakor ne, temuč postavo postavljamo.