Biblija Načrt Branje
Maja 29


1 Samuelova 4:1-21
1. In kar je rekel Samuel, je šlo po vsem Izraelu. In Izrael je šel v boj zoper Filistejce; in so se utaborili pri Eben-ezerju, Filistejci pa so se utaborili v Afeku.
2. In Filistejci so se bojno uvrstili zoper Izraela; in ko se je vnela bitka, je bil Izrael poražen pred Filistejci, in pobili so jih iz bojnih vrst na polju okoli štiri tisoč mož.
3. In ko se ljudstvo zbere v taboru, reko starejšine Izraelovi: Zakaj nas je GOSPOD danes udaril pred Filistejci? Vzemimo k sebi iz Sila GOSPODOVO skrinjo zaveze, da pride med nas in nas reši roke sovražnikov naših.
4. In ljudstvo pošlje v Silo, in prineso odondod skrinjo zaveze GOSPODA nad vojskami, ki stoluje nad kerubi; in dva sinova Elijeva, Ofni in Pinehas, sta bila tam s skrinjo zaveze Božje.
5. In ko je prišla skrinja zaveze GOSPODOVE v tabor, je zaukal ves Izrael z močnim glasom, da je zemlja odmevala.
6. Ko pa Filistejci slišijo glas tega ukanja, vprašajo: Kaj pomeni glas takega močnega ukanja v taboru Hebrejcev? In zvedeli so, da je prišla skrinja GOSPODOVA v tabor.
7. In Filistejci se zboje, kajti pravijo: Bog je prišel v tabor. In reko: Gorje nam! zakaj tega ni bilo včeraj in predvčerajšnjim.
8. Gorje nam! Kdo nas otme iz roke teh veličastnih bogov? To so bogovi, ki so udarili Egipt v puščavi z mnogoterimi šibami!
9. Trdni bodite in moški se držite, o Filistejci, da vam ne bo služiti Hebrejcem, kako so oni služili vam; moški se držite in bojujte!
10. In bojevali so se Filistejci in Izrael je bil premagan, in vsak je bežal v šator svoj; in poboj je bil silno velik, ker je padlo iz Izraela trideset tisoč pešcev.
11. In skrinja Božja je bila vzeta, in dva sinova Elijeva, Ofni in Pinehas, sta poginila.
12. In tekel je neki Benjaminec iz bojnih vrst, in pride še ta dan v Silo. In raztrgal si je oblačilo in glavo posipal s prstjo:
13. In ko pride, glej, Eli sedi na stolu pri poti in pazi: kajti srce mu je bilo v strahu zavoljo skrinje Božje. In ko mož pride v mesto in oznani novico, zavpije vse mesto.
14. Ko pa Eli sliši glas vpitja, vpraša: Kakšen je to glasan šum? In mož hitro pristopi in pove Eliju.
15. Eli pa je bil osemindevetdeset let star, in oči so mu bile ugasnile, da ni mogel videti.
16. In mož reče Eliju: Jaz sem prišel iz vojske, in sicer sem pobegnil iz bitke danes. On pa vpraša: Kako se je godilo, sin moj.
17. In sporočnik odgovori in reče: Izrael je zbežal pred Filistejci, vrhutega je bil velik poboj med ljudstvom, tudi dva sinova tvoja, Ofni in Pinehas, sta mrtva, in skrinja Božja je vzeta!
18. Ko pa je oni imenoval skrinjo Božjo, pade Eli s stola znak pri vratih in si zlomi šijnjak in umre; kajti bil je star in težak mož. In on je sodil Izraela štirideset let.
19. Njegova snaha pa, žena Pinehasova, je bila noseča in je imela skoraj roditi. In ko zasliši vest, da je skrinja Božja vzeta in da je mrtev njen tast in njen mož, se sključi in porodi, kajti bolečine so jo prijele.
20. In ko se je bližala smrti, so rekle žene, ki so stale pri njej: Ne boj se, saj si rodila sina! A ona ni odgovorila ničesar in si srca ni utolažila;
21. in dete je imenovala Ikabod [T. j. Ni več slave!], rekoč: Slava je šla strani od Izraela – ker je bila vzeta skrinja Božja in zaradi njenega tasta in njenega moža.In je dejala: Slava je šla strani od Izraela, ker je vzeta skrinja Božja.

1 Samuelova 5:1-12
1. Filistejci so pa vzeli skrinjo Božjo in jo donesli iz Eben-ezerja v Asdod.
2. In Filistejci vzemo skrinjo Božjo in jo prineso v hišo Dagonovo in jo postavijo poleg Dagona.
3. Ko pa Asdodci zgodaj zjutraj vstanejo, vidijo, da je Dagon padel z obrazom na tla pred skrinjo GOSPODOVO. In vzdignejo Dagona in ga zopet postavijo na mesto njegovo.
4. Toda ko zgodaj vstanejo drugo jutro, glej, Dagon je bil spet padel z obrazom na tla pred skrinjo GOSPODOVO; in glava Dagonova in obe pesti rok njegovih so bile odsekane na pragu, samo ribasti trup ga je bil ostal.
5. Zatorej ne stopajo duhovniki Dagonovi, ne drugi, kolikor jih hodi v hišo njegovo, na prag Dagonov v Asdodu do tega dne.
6. Roka GOSPODOVA pa je bila težka nad Asdodci, in jih je trl ter jih udaril s tvori v Asdodu in po vsej okolici.
7. In ko so videli možje v Asdodu, da se jim tako godi, reko: Naj ne ostane skrinja Boga Izraelovega pri nas, kajti roka njegova je pretrda nad nami in nad našim bogom Dagonom!
8. In pošljejo in zbero k sebi vse kneze Filistejcev in reko: Kaj naj storimo s skrinjo Boga Izraelovega? Oni pa odgovore: Naj se prenese skrinja Boga Izraelovega v Gat! Prenesli so torej tja skrinjo Boga Izraelovega.
9. Zgodi se pa, potem ko so jo prenesli, da je bila roka GOSPODOVA zoper mesto in je napravila silno veliko zmešnjavo, ker je udaril ljudi v mestu, od najmanjšega do največjega, da so se jim tvori izpustili.
10. Pošljejo torej skrinjo Božjo v Ekron. Ali ko pride skrinja Božja v Ekron, zavpijejo Ekronci in reko: Prinesli so skrinjo Boga Izraelovega k nam, da nas pogubi in ljudstvo naše.
11. Pošljejo torej in skličejo vse kneze Filistejcev in reko: Odpošljite skrinjo Boga Izraelovega, da se povrne na mesto svoje, da ne pogubi nas in ljudstva našega! Kajti smrtna zmešnjava je bila po vsem mestu; roka Božja je bila pretežka ondi.In kateri niso umrli, so bili udarjeni s tvori; in vpitje iz mesta je šlo gori proti nebu.
12. In kateri niso umrli, so bili udarjeni s tvori; in vpitje iz mesta je šlo gori proti nebu.

Psalmi 54:1-7
1. Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov; ko so prišli Zifovci in rekli Savlu: Ali ni skrit David pri nas? Bog, reši me po imenu svojem in po moči svoji stori mi pravico!
2. Bog, čuj molitev mojo, uho nagni besedam mojih ust.
3. Kajti tujci so se vzdignili zoper mene in silovitniki strežejo po življenju mojem; Boga nimajo pred očmi. (Sela.)
4. Glej, Bog mi je pomočnik, Gospod je ž njimi, ki podpirajo dušo mojo.
5. On povrne zlo zalezovalcem mojim; po resničnosti svoji jih pokončaj.
6. Radovoljno ti bom daroval, slavil bom ime tvoje, GOSPOD, ker je dobro.Kajti rešil me je vsake stiske, in na sovražnike moje z veseljem gleda moje oko.
7. Kajti rešil me je vsake stiske, in na sovražnike moje z veseljem gleda moje oko.

Pregovori 15:12-13
12. Zasmehovalec ne ljubi njega, ki ga svari, zato ne hodi k modrim.
13. Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha.

Luku 21:1-19
1. Pogleda pa gori in vidi bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico.
2. Vidi pa tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja,
3. ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi:
4. zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.
5. In ko so nekateri pravili o templju, da je olepšan z lepim kamenjem in darovi, reče:
6. Pridejo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi podrl.
7. In vprašajo ga, rekoč: Učenik, kdaj pa bode to? in kaj bo znamenje, kadar se ima to zgoditi?
8. On pa reče: Varujte se, da vas ne zapeljejo. Zakaj veliko jih pride z imenom mojim in poreko: Jaz sem! in: Čas se je približal. Ne hodite za njimi!
9. Kadar boste pa slišali o vojskah in vstajah, ne uplašite se; zakaj to se mora prej zgoditi: ali konec ne pride precej.
10. Tedaj jim je pravil: Vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo;
11. in bodo veliki potresi ter po raznih krajih lakote in kuge, tudi bodo grozote in znamenja velika z neba.
12. A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali, in izdajali vas bodo shodnicam in ječam in vodili pred kralje in poglavarje zavoljo imena mojega.
13. A to vam dá priložnost za pričanje.
14. Vtisnite si torej v srce, da vam ni skrbeti naprej, kako se boste zagovarjali;
15. zakaj jaz vam dam usta in modrost, kateri se ne bodo mogli upirati, ne ugovarjati vsi nasprotniki vaši.
16. Izdajali vas pa bodo celo roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas umore;
17. in sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega.
18. Pa las z glave vam ne pogine.
19. S potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje!